Zdravniška zbornica Slovenije je objavila stanje prispelih prijav za specializacije zdravnikov in doktorjev dentalne medicine. Opažajo porast v zanimanju za interno in urgentno medicino, še naprej pa vlada pomanjkanje družinskih zdravnikov.
Zdravniška zbornica Slovenije je 3. novembra objavila stanje prispelih prijav za drugi javni razpis specializacij za zdravnike in dentalno medicino.
Največje zanimanje na področju specializacij se kaže v interni in urgentni medicini, nekoliko manjše pa na področju družinske medicine.
Število prijav visoko, a kar nekaj mest ostaja prostih
Zdravniška zbornica Slovenije je objavila stanje prijav za specializacijo zdravnikov in doktorjev dentalne medicine.
Na skupno 185 razpisanih mest za specializacijo so prejeli 207 vlog.
Na zbornici pa poudarjajo, da je skrb vzbujajoče dejstvo, da kljub velikemu številu prijav ostaja 52 mest nezasedenih.
Največje zanimanje za interno in urgentno medicino
Na specializacijo iz interne medicine je prispelo 11 prijav na 12 razpisanih mest, na specializacijo iz urgentne medicine pa dve prijavi več od razpisanih (14 prijav na 12 mest).
Za družinsko medicino je na 47 mest do prvega roka prispelo 21 prijav, od tega kar 16 za območje celotne države, za pediatrijo na 23 mest 15 prijav, od tega 14 za območje celotne države.
Tokratni javni razpis kaže pozitiven trend glede prijav na področju urgentne ter interne medicine.
Zdravniška zbornica Slovenije ocenjuje, da je navedeno posledica bolj uravnoteženega razpisa, saj je za razliko od prvega razpisa specializacij 2023 v tokratnem glavnina razpisanih mest namenjena območju celotne države.
»Sprememba razmerja med mesti, ki so razpisana za znane izvajalce, in mesti, ki so razpisana za območje celotne države v korist slednjih, odraža večjo stopnjo razumevanja in posluha ministrstva za mlade zdravnike,« navaja predsednica zbornice Bojana Beović.
Izboljšanje jesenskega razpisa posledica pomanjkljivosti spomladanskega
Na spomladanskem razpisu, kjer je bila glavnina mest razpisana za znane izvajalce, so se za specializacijo na deficitarnih področjih mladi zdravniki odločali v premajhni meri.
Zbornica je tako opozorila in pozvala odločevalce, da večji del specializacij, še posebej deficitarnih, razpišejo za območje celotne države.
Mladi zdravniki se tako z bodočimi delodajalci lahko spoznajo tekom usposabljanja ali pa jih že, kot izbrani na nacionalnem razpisu izberejo za delodajalca v času specializacije, prav tako se lahko delodajalci bolje odločijo za ustrezne kadre.
Na jesenskem razpisu so zato vse specializacije za urgentno ter interno medicino razpisali za območje celotne države, česar rezultat je, da so že v prvem roku vse specializacije za obe področji zapolnjene oziroma skoraj zapolnjene.
Rahel porast zanimanja tudi za družinsko medicino, a zdravnikov te vrste še vedno primanjkuje
Spodbudno je tudi, da so rahel trend povečanega zanimanja opazili na področju družinske medicine.
Najmanjše zanimanje za to področje je bilo sicer v letu 2018, potem pa je začelo nekoliko naraščati. Še vedno pa kar nekaj mest ostaja nezasedenih.
Kot opozarja družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar:
»Zaradi obstoječega kadrovskega primanjkljaja in predvidenih upokojitev bi za učinkovito delovanje vsaj nekaj let potrebovali po sto novih specializantov družinske medicine na leto.«
Kje so možne rešitve za zapolnitev mest v družinski medicini?
Ravnikar navaja:
»Nova ministrica naj se s svojo ekipo odpravi v šesti letnik k študentom obeh medicinskih fakultet. Vse tiste, ki razmišljajo o družinski medicini (ankete kažejo, da je takih skoraj 30 odstotkov), naj vpraša, kaj potrebujejo, in si želijo, da se bodo odločili za specializacijo na primarni ravni.
In potem naj ministrstvo da javno zavezo, da bodo v enem letu naredili vse, da se jih bo vsaj 100 letno iz generacije dejansko odločilo za to pot. Morda je dandanes zaveza politike malo vredna, saj se ministri menjavajo zelo hitro, ravno zato pa morajo biti ukrepi toliko bolj konkretni in bliskoviti.«
Ker je v generaciji na obeh fakultetah skupno 350 študentov, bi jih 30 odstotkov več kot zadostovalo, da se osnovno zdravstvo okrepi in v naslednjih letih pridobi na 200 dodatnih delovnih skupinah.
Študenti medicine v izvedeni anketi navajajo, da bi se moralo, zato da se odločijo za družinsko medicino, spremeniti naslednje.
Na prvem mestu je zmanjšanje administrativnih obremenitev, na drugem pa zmanjšanje števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika.
