Slika je simbolična
STA
Pon, 2.1.2023 12:22
Okoli 200.000 bolnikov trenutno čaka prvi pregled in zdravstvene storitve. Težavo pri dostopu do zdravstvenih storitev dodatno veča tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov, na kar se nanaša tudi velik del pritožb, ki jih prejmejo zastopniki pacientov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je oktobra po skoraj dveletnem premoru ponovno začel objavljati mesečna poročila o čakalnih dobah.

Največ bolnikov čaka na dermatološki, kardiološki in ortopedski pregled

Na 1. november je na prvi pregled nad dopustno čakalno dobo čakalo več kot 49.000 bolnikov, med katerimi jih največ čaka na dermatološki, kardiološki in ortopedski pregled. Skoraj 154.000 bolnikov pa trenutno čaka na terapevtsko-diagnostično zdravstveno storitev.

Največ bolnikov čaka na ultrazvok vratnih žil, operacijo sive mrene in elektromiografijo.

Pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede nad dopustno dolgo čaka 72 odstotkov vseh čakajočih, na terapevtsko-diagnostične postopke pa več kot 14 dni čaka 48 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Vsak šesti bolnik pri stopnji nujnosti redno na storitev čaka več kot dve leti.

Kot še ugotavlja zadnje poročilo o čakalnih dobah, je bil v zadnjem mesecu priliv novih bolnikov manjši od števila oseb, ki so imele v zadnjem mesecu predviden datum termina. Dnevno je sicer poslanih do 22.000 eNapotnic, skupno jih je bilo oktobra lani izdanih 394.231. Dnevno je prejetih do 33.000 eNaročil, skupno oktobra 624.496.

Zaradi dolgih čakalnih dob okrnjena pravica do zdravstvenega varstva

Zaradi dolgih čakalnih dob se številni bolniki obračajo na zastopnike pacientovih pravic. »Vemo, da je bilo za odpravo nedopustno dolgih čakalnih dob sprejetih cel kup ukrepov, pa še ni nekih otipljivih rezultatov,« je za STA ocenil zastopnik v Ljubljani Marjan Sušelj.

Največ vprašanj na to temo dobi glede ortopedije, ORL, stomatološke klinike in ortodontije za otroke. Ob tem je Sušelj izpostavil še eno posledico zaradi težav z dostopnostjo, in sicer večanje obsega zdravstva zunaj javne zdravstvene mreže.

»Nekateri si lahko privoščijo dodatna zavarovanja ali plačilo kakšnih storitev, drugi ne in so tukaj prizadeti. Lahko bi rekli, da tudi v zdravstvu prihaja do neke vrste socialne diskriminacije,« je opozoril.

Ponovno vzpostavili brisanje terminov

Krajšanje dolgih čakalnih dob je sicer ena od prioritet ministrstva, pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana so začrtali več ukrepov, med drugim plačilo vseh opravljenih storitev, a to v polnosti še ni zaživelo.

Z oktobrom so tudi znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se za odsotnost niso opravičili.

Pri tem pa je bilo, kot so ugotovili novembra, oškodovanih vsaj 5977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, 'pregleda v prihodnosti' tako še niso mogli udeležiti.

Vsak dan se še vedno izbriše nekaj deset terminov, minister pa ocenjuje, da bi po novem letu lahko imeli informacijo, ali je v sistemu naročanja tehnično mogoče preprečiti avtomatsko brisanje takih terminov storitev. Ob tem poudarja, da so za urejene čakalne sezname odgovorni izvajalci.

Veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov

V zadnjih mesecih pa se približno četrtina, tudi do tretjina vprašanj, ki jih prejmejo zastopniki pacientovih pravic, nanaša na dostopnost do primarnega zdravstva.

»To je dejansko zelo akuten problem, posebej od avgusta v Ljubljani. Praktično dnevno zvonijo telefoni, prejemamo elektronska sporočila ... Stisk je na tem področju veliko, a zdaj se še ne vidi luč na koncu tunela,« je dejal Sušelj in dodal: 

»Družinski zdravnik je tisti, ki je pri nas ključen gradnik zdravstva. Velika večina kontaktov gre preko njega in če nimamo tega zdravnika, so ljudje v stiski, razočarani, jezni, nemočni.«

Težave v zdravstvu privedle do napetosti med bolniki in osebjem

Bolniki čutijo tudi vse večjo digitalizacijo postopkov za dostop do zdravstvenega sistema, dinamika katere je po oceni Sušlja prehitra za starejšo populacijo ali za nekatere kronične bolnike.

Sušlju se ob tem zdi, da je izpadla tako imenovana pojasnilna dolžnost zdravstvenega delavca. Pritožb bolnikov bi bilo po njegovem mnenju manj, če bi imel zdravnik nekaj več časa za pojasnila o diagnostiki, posegih, posledicah.

»Ta pojasnilna dolžnost je prepogosto porinjena iz ambulante in potem bolniki nekako negotovi tavajo ter iščejo informacije kjerkoli drugje.

Vse te turbulentne aktivnosti, ki so bile prisotne v zadnjem letu, imajo občasno posledice v napetih odnosih med osebjem in bolniki, tudi kakšna huda beseda se izreče,« je opozoril.

Ob tem sam bolnikom, ki se obrnejo nanj, vedno svetuje, naj kljub težavam, v katerih so se znašli, ostanejo strpni in spoštljivi v komunikaciji z zdravstvenim osebjem.

Zdravnikov premalo glede na vse potrebe bolnikov

Prakse dostopa do zdravstvenega sistema se spreminjajo in so zelo drugačne od tistih, ki smo jih bili vajeni. »Novo stvarnost bomo morali tudi na nek način razumeti, sprejeti. Običajno je tudi kriza neka priložnost za spremembe,« je dejal.

Sušelj meni, da bomo nedvomno morali sprejeti, da je zdravnikov premalo glede na vse potrebe bolnikov.

»Več bomo morali delati na mobilizaciji drugih zdravstvenih delavcev. Čez čas bo verjetno popolnoma običajno, da bo bolnika sprejela diplomirana medicinska sestra, mu bo uredila zadeve, ki so potrebne za neko urejeno zdravljenje, do zdravnika boš pa prišel takrat, ko bo res to potrebno,« je dodal.

Obeta se prva stavka bolnikov

Sicer pa se januarja, dan pred enodnevno opozorilno stavko zdravnikov, obeta tudi prva 'stavka bolnikov', ki jo pripravlja civilna iniciativa Glas ljudstva.

V okviru 'stavke' bodo v iniciativi predstavili zahteve, med njimi dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom.

Z novim letom je zaživela tudi pravna podlaga za organizacijo ambulant za bolnike brez izbranega osebnega zdravnika, ki je eden od ukrepov, s katerim želi ministrstvo nasloviti pomanjkanje družinskih zdravnikov.

Vanje se bodo zdravniki vključevali prostovoljno, ministrstvo pa glede na potrebe računa na osem ambulant s polnim operacijskim časom, preostale pa s krajšim.

Starejše novice