Opozarjajo, da že podpisane zaveze ostajajo neuresničene in je zato odgovornost za stavko na vladi.
Za večino zdravstvenih storitev bo veljal enak razpored kot ob praznikih. To so zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb in zastrupitev, zdravljenje kroničnih bolezni, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega staja, storitve nujne zdravniške pomoči, triažni pregledi, predpisovanje zdravil in pripomočkov za zdravljenje ter ukrepi za preprečevanje in obvladanje nalezljivih bolezni.
Za urgentna stanja nosečnic in porode bo veljal razpored kot ob praznikih, za nenujne storitve pa bo vsak izvajalec zagotovil eno ambulanto. Izvajalci z enim ginekologom bodo ambulanto izvajali prvi dve in zadnji dve uri običajnega delovnega časa.
Za neurgentna stanja otrok do 18. leta in starejših od 65 let bo vsak izvajalec zagotovil eno ambulanto, izvajalci z enim zdravnikom pa izvajajo ambulanto prvi in zadnji dve uri običajnega delovnega časa. Za zdravljenje onkoloških bolezni pa bodo zagotovili vse potrebne storitve.
V Fidesu si stavke ne želijo, vlada meni, da je nepotrebna
V Fidesu poudarjajo, da si stavke ne želijo in da so »stavkovne zahteve rešljive, saj vsebujejo zgolj izpolnitev tistega, kar je vlada s podpisanima sporazumoma pred več kot letom dni potrdila in bi moralo z začetkom tega leta že veljati«.
»Napovedana stavka ni potrebna, saj se lahko s strpnim dialogom za pogajalsko mizo najdejo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse zaposlene v javnem sektorju in tudi za javne finance,« pa so v petek za STA sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ob tem so spomnili na besede predsednika vlade, ki je dejal, da parcialni dogovori in parcialni dvig plač samo eni poklicni skupini niso prava pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
Minister za javno upravo Franc Props pa je ob napovedi stavke dejal, da je to legitimna oblika, a da bi morali stvari dogovoriti za pogajalsko mizo.
Stavko zdravnikov in zobozdravnikov so podprli v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Nasprotujejo pa ji v civilni iniciativi Glas ljudstva, ki je za torek napovedala dogodek z imenom druga opozorilna stavka pacientov.
Gre za četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu aktualne vlade
Fides je v mandatu vlade Roberta Goloba stavko napovedal že večkrat. Prvič septembra 2022, ko je kot glavno izpostavil zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.
Vlada namreč poudarja, da je treba plačni sistem v javnem sektorju reševati celovito, a celovito reformo plačnega sistema je delno zaustavila javnofinančna situacija po avgustovskih poplavah, pomagal ni niti odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, zaradi česar je bilo ministrstvo tri mesece brez ministra. V vmesnem času ga je sicer vodil minister za finance Klemen Boštjančič.
Decembra 2022 je glavni odbor Fidesa sicer sprejel še eno odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je večer pred napovedano stavko slednjo odpovedal in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je zopet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra.
Tretja napoved stavke se je zgodila spomladi 2023, za njen začetek je bil določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli po tistem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu ocenili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.
