Muslimani bodo 29 dni postili, molili in se družili v Ljubljani ter drugih lokalnih odborih Islamske skupnosti po Sloveniji.
Več kot milijarda muslimanov po svetu danes ob sončnem zahodu začenja postni mesec ramazan.
V Ljubljani bo osrednja prizorišča dogajanja muslimanska džamija in kulturni center, kjer pričakujejo največjo udeležbo vernikov, poleg tega pa bodo skupne večerne molitve potekale še v 17 lokalnih odborih Islamske skupnosti po Sloveniji.
Ramazan bo trajal 29 dni, do sončnega zahoda 19. marca, ko bo sledil ramazanski bajram.
Pravila posta in opravičila
Med ramazanom se muslimani postijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri čemer se odrekajo hrani, vodi, užitkom ter negativnim mislim in dejanjem. Islamska skupnost v Sloveniji poudarja, da je post »osebna odločitev vsakega zdravega in polnoletnega posameznika«. Otroci, bolniki, potniki, nosečnice in tisti, ki opravljajo težka fizična dela, so od posta oproščeni.
Ramazan kot čas upočasnitve in samonadzora
»V sodobnem in hitrem svetu je ramazan predvsem povabilo k upočasnitvi,« so sporočili iz Islamske skupnosti.
»Je čas, ko se verniki zavestno umaknejo od pretirane porabe, nenehne dosegljivosti in rutinske raztresenosti ter več pozornosti namenijo notranji zbranosti, odnosom in odgovornosti do skupnosti. Post ni zgolj verska praksa, temveč vaja v samonadzoru, zmernosti in jasnejšem razmisleku o tem, kaj v vsakdanjem življenju zares šteje.«
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dodal:
»Ramazan ni le čas osebne pobožnosti, ampak tudi hvaležnosti in odgovornosti. Ramazan bomo preživeli v miru in varnosti. Številni te možnosti nimajo.« Vernike je pozval, naj se zavedajo, kaj imajo, in v svojih mislih in molitvah ne ozirajo samo nase.
Branje Korana in verske prakse
Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog preroku Mohamedu začel razodevati »sveto knjigo muslimanov, Koran«, zato se verniki intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. V večini džamij po svetu preberejo celoten Koran, vsak dan pa približno »20 od skupno 604 strani«.
Muslimanski prazniki se vsako leto premaknejo za približno deset dni, ker je islamsko leto krajše.
Trenutno so muslimani v »1447. letu po preselitvi preroka Mohameda iz Meke v Medino«, ki leta 622 označuje začetek islamskega štetja časa.
Ljubljanski ramazan kot čas skupnosti
V Ljubljani bo ramazan tako čas druženja, skupnih obrokov in večernih molitev, kjer se verniki združujejo v »notranji zbranosti, samonadzoru in hvaležnosti do skupnosti«.
