Britanska raziskava je pri nekdanjih nogometaših potrdila strukturne spremembe na možganih ter višjo stopnjo anksioznosti in depresije, ni pa potrdila padca kognitivnih sposobnosti ali povezave z demenco.
Strokovnjaki v Veliki Britaniji raziskujejo možno povezavo med udarci nogometne žoge v glavo in razvojem demence. Raziskava pri nekdanjih nogometaših je potrdila strukturne spremembe na možganih, višjo stopnjo anksioznosti in depresije, ne pa tudi padca kognitivnih sposobnosti, hrvaška tiskovna agencija Hina povzema britanski Reuters.
Strokovnjaki Imperial Collegea v Londonu so v raziskavo vključili 142 nekdanjih nogometašev, starih med 30 in 60 let, ter jih primerjali s 56 zdravimi odraslimi osebami, ki nikoli niso trenirale kontaktnih športov, niso služile vojske in niso doživele pretresa možganov.
Poleg vprašalnikov in testov za oceno kognitivnih sposobnosti so raziskovalci analizirali tudi posnetke magnetne resonance možganov 124 nekdanjih nogometašev in 40 oseb iz kontrolne skupine, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v obsegu sive snovi v možganih.
Posnetki možganov so pokazali, da imajo nekdanji nogometaši kot skupina manj sive možganovine na področjih, povezanih s spominom in čustvi, kot udeleženci iz kontrolne skupine. Kljub temu je le pri dveh odstotkih nekdanjih športnikov prišlo do izrazitega zmanjšanja obsega možganovine, ki bi lahko kazalo na aktivno napredujočo nevrodegeneracijo.
Rezultati raziskave
Po upoštevanju dejavnikov, kot sta starost in izobrazba, so nekdanji nogometaši na testih spomina in mišljenja dosegli pričakovane rezultate, brez statistično značilnih razlik v primerjavi z zdravo kontrolno skupino, zato povezave med nogometom in demenco raziskava ni potrdila. Po drugi strani pa avtorji poročajo o precej več težavah z duševnim zdravjem.
Pri 31 odstotkih nekdanjih nogometašev so ugotovili znake klinične depresije, v primerjavi z devetimi odstotki v kontrolni skupini, medtem ko je 42 odstotkov poročalo o klinično pomembni anksioznosti, v kontrolni skupini pa 25 odstotkov.
Rezultati potrjujejo ugotovitve iste raziskovalne skupine iz leta 2025, objavljene po strokovni recenziji, ki so temeljile na raziskavi 200 nekdanjih igralcev ragbija. Tudi pri njih so ugotovili zmanjšan obseg sive možganovine in višjo raven anksioznosti, medtem ko so njihove kognitivne sposobnosti ostale ohranjene.
Študija še ni bila strokovno recenzirana. Raziskovalci pričakujejo, da bodo letos objavili znanstveni članek z večjim številom udeležencev in dodatnimi analizami.
Nadaljnje spremljanje
Avtorji so študijo v nedeljo predstavili na mednarodni konferenci združenja za Alzheimerjevo bolezen. Gre le za del širših prizadevanj znanstvenikov, da bi ponavljajoče se udarce v glavo obravnavali kot možen spremenljiv dejavnik tveganja za razvoj demence v poznejšem življenjskem obdobju.
»Podobno kot pri srčno-žilnih boleznih obravnavajo povišan krvni tlak ali holesterol,« še piše agencija. Študija predstavlja tudi osnovo za dolgoročno spremljanje nekdanjih nogometašev, ki jih nameravajo raziskovalci pregledovati na vsaki dve leti.
»Raziskave se vse bolj opirajo na celosten pristop k zdravju možganov in tveganju za razvoj demence,« je dejal glavni avtor raziskave Thomas Parker.
Večina dosedanjih raziskav o poškodbah možganov, povezanih s športom, je temeljila na obdukcijskih ugotovitvah in retrospektivnih medicinskih podatkih. Imperial College London pa v svoji raziskavi spremlja športnike v srednjih letih, kar znanstvenikom omogoča spremljanje nevroloških sprememb več let pred obdobjem, ko bi običajno pričakovali razvoj demence.
