Fotografije rumenih krošenj polnijo družbena omrežja, a predstava ne traja dolgo – macesni se že pripravljajo na zimo
Rumene krošnje, sivi gorski vrhovi in modro nebo – takšni prizori v teh jesenskih dneh navdušujejo pohodnike po vsej Sloveniji, ki fotografije delijo na družbenih omrežjih. Macesni so za kratek čas spremenili gorska pobočja in robove planin v zlato pokrajino, ki privablja obiskovalce od Julijskih Alp do Karavank. Jesenska preobrazba teh dreves ima povsem naravno razlago: drevesa se pripravljajo na zimsko mirovanje in pri tem pokažejo edinstveno posebnost, po kateri se razlikujejo od vseh drugih domačih iglavcev.
Edini domači iglavec, ki pozimi ostane brez iglic
Evropski macesen je edini samonikli iglavec pri nas, ki jeseni odvrže vse iglice. Medtem ko smreke, jelke in bori iglice menjajo postopoma in ostanejo zeleni vse leto, macesnove veje po jesenskem obarvanju povsem ogolijo. Njegove iglice so mehke in nežne ter na kratkih poganjkih rastejo v značilnih šopih.
Spomladi so svetlo zelene, poleti temnejše, jeseni pa se obarvajo rumeno do zlato oranžno in odpadejo. Rumen macesen oktobra zato ni znak bolezni ali sušenja, temveč del vsakoletnega naravnega cikla.
Zlata barva je bila skrita ves čas
Za zeleno barvo iglic skrbi klorofil, ki sodeluje pri fotosintezi. Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, drevo začne razgrajevati klorofil in se pripravlja na zimsko mirovanje. Takrat pridejo do izraza rumena in oranžna barvila – predvsem karotenoidi – ki so bila v iglicah prisotna ves čas, a so jih prekrivale zelene barve. Macesen torej zlatega videza ne dobi čez noč, njegova preobrazba postane vidna šele, ko se zelenilo umakne.
Kje so najlepši razgledi na zlate macesne
Macesen je izrazito svetloljubna vrsta, ki slabo prenaša zasenčenje, zato ga srečujemo na odprtih pobočjih in ob zgornji gozdni meji – prav tam, kjer jesenska podoba še posebej izstopa. Zlate krošnje ustvarjajo močan kontrast s temnimi smrekami, ruševjem in skalnimi stenami, ob nizkem jesenskem soncu pa je videti, kot da drevesa resnično žarijo. Eden najbolj prepoznavnih ciljev za občudovanje jesenskih macesnov je Slemenova špica v Julijskih Alpah, kjer zlate krošnje z Jalovcem v ozadju sodijo med najznačilnejše jesenske motive tega gorskega sveta. Macesnovi sestoji jeseni zaznamujejo tudi območje pod Trupejevim poldnevom v Karavankah ter številne poti v bohinjskih gorah.
Zlata predstava nima natančnega koledarja
Vsi macesni se ne obarvajo hkrati. Potek jesenske preobrazbe se razlikuje glede na nadmorsko višino, lego in vremenske razmere – medtem ko so na enem pobočju krošnje že skoraj gole, drugje zlati odtenki šele prihajajo do izraza. Veter in padavine lahko odpadanje iglic močno pospešijo, zato je prizor, ki ga pohodnik ujame danes, čez nekaj dni lahko precej drugačen. Prav ta kratkotrajnost daje zlatim macesnom poseben čar: ista pot se v nekaj tednih spremeni od zelenega gorskega gozda do zlate pokrajine in nazadnje do skoraj golih vej.
V gore z glavo, jesen ni poletje!
Čeprav so dnevi lahko prijetni in razgledi izjemni, je v gorah že jesen – dnevi so krajši, jutra hladnejša, senčni deli poti pa so lahko mokri ali poledeneli tudi ob sončnem vremenu. Pred odhodom je treba preveriti vremensko napoved za gorski svet in stanje poti ter izlet načrtovati tako, da se konča pred temo.
V nahrbtnik sodijo topla oblačila, zaščita pred vetrom in dežjem ter čelna svetilka. Po napovedih se bo v torek na zahodu pooblačilo, v hribovitem svetu bo občasno rahlo deževalo, v sredo pa se bodo padavine okrepile. Za obisk zlatih macesnov naj bo poleg lepega motiva odločilna predvsem varna izbira dneva in poti.
