Jan Krmelj: Država

Naslednja ponovitev predstave Jan Krmelj: DRŽAVA bo v nedeljo, 15. februarja 2026, ob 19. uri v Linhartovi dvorani.

Kupci, ki svojih vstopnic za odpadli ponovitvi 7. in 8. oktobra še niste vrnili, jih lahko menjate za novi datum. Pišite na [email protected] in posredovali vam bomo nove vstopnice, vse druge vabimo k nakupu.

Ekipa Cankarjevega doma

---

Trajanje: 2 uri in 20 min vključno z odmorom

Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov.

V slovenščini z angleškimi nadnapisi.

Država je avtorska predstava na meji dokumentarnega, ritualnega in spekulativne fikcije. Prepleta arhivske zapise, filozofska besedila, zvočne kompozicije in performativne geste v nepredvidljivo strukturo, v kateri občinstvo prehaja med vlogami prič, državljank_ov in udeleženk_cev. Država gledališče spremeni v razstreljen arhiv zgodovine, protesta in imaginacije. Je zgodba o uničenju prostorov, namenjenih reprezentaciji, in o moči spomina na upor. Iz nje se usujejo fragmenti spomina: Joseph Beuys, Rosa Luxemburg, Sophie Scholl, anonimna postava pred tanki na Trgu nebeškega miru, goreče telo Jana Palacha, mirno telo Antonina Artauda, Aaron Swartz v sobi, polni strežnikov. Vsaka zgodba je vozlišče, v katerem se človeško telo upira stroju države; strelovod, v katerem se imaginacija zaleti v nasilje.

Če je država algoritem nadzora, ali lahko gledališče vzpostavi njeno poetično protdržavo? Lahko gledališče vzpostavi drugačno obliko suverenosti – začasno, krhko, fluidno in morda prav zato absolutno? Kako misliti državo v času, ko smo postali državljani globalne države, države potrošnje in izkoriščanja? Država je stroj. Država se izpisuje s telesi tistih, ki jo naseljujejo, pa tudi tistih, ki iz nje bežijo ali v njej ne najdejo svoje identitete. Fikcija, za katero se lahko odločimo, da vanjo verjamemo ali ne, ampak nenehno jo vzpostavljamo in nenehno nas opredeljuje. Država je električni tok; teče skozi tvoje telo. Njeno dinamiko določajo finančni in geopolitični interesi, nenehne vojne, interesi korporacij, izmerljivost in predvidevanje naših navad. Imperij oblaka: sedanjost, ki postaja zgodovina, razpršena v poljih silicija. Država je algoritem. V tem je nevralna ekonomija analogna ekonomiji gledališča, ki je v temelju umetnost predvidevanja: predvidevanja učinka in predvidevanja strukture nekega dogodka.

»Ko vstopim v gledališče, vstopim v neko državo. Vstopim v zamejeni teritorij, avtonomno cono, ki deluje kot posledica vnaprej sprejetih dogovorov. Ko vstopim v gledališče, prepustim svoje telo uprizoritvenemu stroju, ki razporeja mojo pozornost; z njo vstopa v dialog, v konflikt. Prepustim se moči verjetja, da bi se lahko z neizmerljivostjo fikcije dotaknil nečesa, kar bi lahko bilo realnost. Država je predstava v času, zgodba, ki se konča, a se ne začne. Država je tvoje telo, vsak večer, vsak dan znova. V njej ni nič samoumevnega.«
Država bo sanjala ozemlje, osvobojeno nadzora. Dialog z gledališčem, slavospev njegovi emancipatorni moči in možnostih domišljije v času, ki ga določa nasilje.