Življenje ob smaragdni reki. Posočje in Most na Soči v pozni prazgodovini.

Zaradi omejenega števila mest so prijave na vodenje obvezne.
Prijavo z imenom in priimkom pošljite na naslov [email protected]

Poznavanje poselitve Posočja v pozni prazgodovini (2. in 1. tisočletje pr. n. št.) je povezano s stanjem raziskav, ki je v tem delu Slovenije omejeno predvsem na rezultate topografskih ogledov in manjših sondiranj ter slučajno odkritih najdb. Iz pozne bronaste dobe poznamo več lokacij naselij (gradišč), ki so sicer zelo skromno raziskane, in posamezne najdbe predvsem kovinskih predmetov. Izjemne najdbe iz tega obdobja predstavljajo zakladi oz. depoji, ki običajno obsegajo več odloženih kovinskih predmetov. S Kanalskega Vrha, ki leži na planoti nad Kanalom, sta znani kar dve takšni zakladni najdbi. Te najdbe zarisujejo naravne prehode, mrežo nekdanjih poti, po katerih so potekali stiki ob koncu pozne bronaste in prehodu v železno dobo, o kateri v Srednjem Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu govorijo posamezne najdbe in skromno raziskana gradišča.

V Zgornjem Posočju je slika drugačna, tu na poselitev sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč (nekropol), medtem ko so naselja slabše raziskana. Izjema je Most na Soči, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja potekala arheološka izkopavanja. Odkrita sta bila poselitev iz pozne bronaste dobe in del naselja iz železne dobe z več kot tridesetimi stavbami iz časa med 6. in 4. stoletjem pr. n. št. Ostaline govorijo o zametkih urbaniziranega kraja, izjemni stavbni dediščini železne dobe in nekdanji bivanjski kulturi v Posočju. Ob bivalnih stavbah so bile odkrite tudi delavnice, v katerih so se odvijale različne dejavnosti, med njimi izdelava keramike.

Dr. Teja Gerbec je doktorirala s področja arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tudi zaposlena kot raziskovalka na projektu Tradicija in inovativnost v prazgodovini. Med študijem se je usmerila predvsem v raziskavo železne dobe in problematiko arheologije Posočja. Sodelovala je pri več arheoloških raziskavah in različnih razstavnih projektih. Je urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij ter znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov za promocijo arheološke dediščine. Od leta 2015 je zaposlena kot kustosinja arheologinja v Goriškem muzeju, kjer skrbi za bogato arheološko zbirko s prostora severne Primorske.

Vodstvo traja ok. 60 minut. Po krajšem uvodu v razstavo kustosi posebej osvetlijo izbrane teme.