Na naslovu Savlje 85 je prikupna kmetija, v katero zahajajo mnogi Ljubljančani. Posebnost te kmetije je, da deluje na zaupanje. To pomeni, da lahko njihove izdelke naberete oziroma izberete sami, sami stehtate in plačilo oddate v blagajno. S seboj lahko prinesete tudi svojo vrečko ali cekar in tako pomagate varovati okolje pred nepotrebno embalažo.
Vrtiček na zaupanje je odprt vsak dan od jutra do večera. Prodajalna ni zaklenjena, v njej pa tudi ni nobenega prodajalca.
Vanjo lahko vstopi vsak, si sam nabere, kar in kolikor potrebuje, nato pa v škatlo, namenjeno za prispevke, položi denar. Ob zelenjavi so sicer zapisane cene, a koliko kdo plača, ne preverja nihče. Lastnik kmetije Ivan Čerin za Ljubljanainfo pove, da velika večina strank za pridelke pošteno plača.
Kaj vse prodajajo?
Prodajajo sezonsko zelenjavo in mlečne izdelke.
Kmetija Čerin je svojo dejavnostjo pričela s prodajo mleka. Prodajala sta ga že Čerinova starša, ko pa je kmetijo v last dobil on, pa se je odločil še za predelavo mleka: tako sedaj prodajajo tudi jogurte, skuto in sir.
Posebnost njihovih izdelkov je, da so naravni, brez dodatkov. Vsi njihovi mlečni izdelki so polnomastni – torej mlečno maščobo pustijo v izdelku.
Kmalu po tem, ko je Čerin prevzel kmetijo, je postavil prvi avtomat, kjer lahko mlečne izdelke kupite 24 ur na dan, vsak dan. V avtomat je dodal še nekaj mesnih izdelkov soseda, ki je prav tako kmet.
Tako lahko na Kmetiji Čerin res dobimo vse za dober obrok: Mlečne izdelke, mesne izdelke in zelenjavo.
Kmalu po postavitvi avtomata sta uredila še 'Domači vrtiček na zaupanje', samopostrežno prodajalno z domačimi izdelki in pridelki.
»Če ne tvegaš, ne profitiraš«
Čerin razlaga, da sta se za tovrsten način prodaje odločila zato, da z ženo lažje opravljata delo na kmetiji sama in jima trženje in delo s strankami ne vzameta preveč časa, hkrati pa se izogneta strošku, ki bi ga imela, če bi v ta namen koga zaposlila.
Lastnika kmetije smo vprašali, ali se mu tovrstno poslovanje sploh splača. Odgovarja: »Če ne tvegaš, ne profitiraš!«
Pojasnjuje, da profit sicer ni velik ter da preživita, poleg trgovine na domu pa svoje izdelke prodajata še v soboto na tržnici.
»Kar dobiva, vloživa nazaj v kmetijo,« razloži.
(Ne)poštenost ljudi
Razlaga, da ga je na začetku bilo precej strah nepoštenosti ljudi – skrbelo ga je, kaj vse bo 'zmanjkalo', »da bodo ljudje cele gajbice ven nosili«.
Kaj kmalu je ugotovil, da se najde kakšen posameznik, ki ga, bolj kot dobrote z domačega vrta, mami denar. Pove, da so ga oropali kar trikrat, vsakič pa so vzeli samo blagajno s prispevki.
Razen teh vlomov Čerin pravi, da so ljudje pošteni. »Včasih dobimo v blagajno kakšen listek, da kdo ni imel denarja, pa je vseeno vzel izdelke, z obljubo, da več plača naslednjič. Po navadi potem res prinesejo denar,« razlaga in poudarja, da poslovanje res temelji na zaupanju.
Pove pa tudi, da če pride mimo kakšen brezdomec, ali kdo, ki preprosto nima denarja, da bi si lahko kaj iz trgovine privoščil, mu kakšno stvar kmet tudi podari.
Trgovina na zaupanje kot trend
Zdi se, da trgovina na zaupanje v Savljah predstavlja skorajda trend. Po vzoru Kmetije Čerin je v Savljah na enak princip odprl trgovino na zaupanje še en kmet, še eden pa podobno trgovino trenutno vzpostavlja.
Sicer je v Savljah tudi kar osem običajnih trgovin z zelenjavo, za katere skrbijo lokalni kmetje.
Realnost je, da se število kmetij tudi na tem območju Ljubljane zmanjšuje. Čerin pove, da je pred 30 leti bilo v Savljah 30 kmetij, medtem ko so zdaj samo še štiri.
Razlaga, da je tudi sam zmanjšal število glav živine, saj živinoreja prinaša vedno večje stroške.
Tako ima zdaj na kmetiji krave in tri konje, za katere pa pravi, da so »edini luksuz, ki si ga privošči«. Skrb zanje mu je v veselje, kupil pa je tudi kočijo, s katero kakšnega obiskovalca z veseljem zapelje po Savljah.
