S slovensko vplivnico Ines Pusovnik smo spregovorili o tematiki zdrave prehrane, njenem poklicu ustvarjalke vsebin in izzivih njene kuharske poti.
Ste ena izmed uspešnih ustvarjalk Instagram vsebin v Sloveniji. Profil Svoja srečka ima kar 26.000 sledilcev. Kako se je začela vaša kuharska pot?
»Svoj prvi kuharski instagram sem odprla že v srednji šoli. Takrat je bilo manj takšnih vsebin. Vsi smo objavljali v angleščini. Že takrat me je pritegnil svet socialnih omrežij. Celo srednjo šolo sem potem vodila ta profil, vendar bolj kot hobi. Nisem predvidela, da bi bil lahko nekega dne to moj poklic, ker sem odraščala v okolju, v katerem je bilo zelo pomembno, da imaš nek resen faks in potem kariero, ki je enaka področju tvojega študija.
Ko pa sem bila tretji letnik na arhitekturi, je nastopila epidemija. Takrat sem se malo ustavila in videla, kako je študij pobiral vso mojo pozornost. Začela sem ugotavljati, da arhitektura ni ravno moje poslanstvo. Tako sem ustvarila račun Svoja srečka.«
Kako je profil rasel skozi čas?
»Tisto poletje po prvem zaprtju sem si rezervirala samo za delo na profilu. Ne vem niti, kaj me je gnalo, ker tedaj še nisem imela veliko sledilcev. Celo poletje sem fotografirala in objavljala.
Enkrat oktobra pa se je potem zgodil tisti bum, ko sem kar nenadoma pridobila ogromno bazo sledilcev in so se moji videi razširili povsod. Vendar se to ni zgodilo samo od sebe.
Veliko sem se izobraževala o snemanju, algoritmih, estetiki video vsebin. Veliko ljudi teh stvari sploh ne opazi, vendar vsi ti majhni detajli odigrajo svojo vlogo, če želiš priti do neke lepe številke sledilcev.«
Na svojem profilu s sledilkami in sledilci deliš ideje za zdrave kuharske recepte in obroke, ki so barviti, kreativni in tudi čudovito fotografirani in posneti. Kako si se naučila obvladati tudi ta del ustvarjanja vsebin – torej vizualni del?
»Ko sem začela, sem vedela, da so zelo pomembni svetloba, tempo in kompozicija videa. Tu ne gre zgolj za rezanje kadrov, ker je pri kuharskih vsebinah pomembno, da se vsi postopki dobro vidijo. V svojem stanovanju trenutno snemam na nizki mizici pred oknom, ker imam manj prostora. S prakso sem se izučila, da mi gre zdaj snemanje hitreje.
Kar se tiče fotografije, vem, da imam še kar nekaj rezerve. Trenutno tudi nimam toliko časa, da bi si lahko za fotografiranje vzela več ur. Zato pristopam k temu bolj spontano.
Je pa res, da sem hodila na umetniško gimnazijo in na arhitekturo, tako da imam znanje likovne teorije, barv, imam oko za te stvari.«
Sami zelo poudarjate pomen zdrave prehrane, a brez restrikcij. Nobena hrana ni demonizirana. Jeste vse in tudi na profilu kažete, da posegate po zelo raznolikih živilih. Kakšen je vaš pristop do tega ravnovesja med zdravim in 'nezdravim'?
»Zdi se mi, da sem šla čez zelo različna obdobja in sem nagnjena k ekstremizmu in perfekcionizmu. Nekaj časa sem bila veganka, nekaj časa nisem jedla ogljikovih hidratov … Vedno znova pa sem ugotavljala, kako je to slabo vplivalo na mojo psiho.
To, kaj je zdrava hrana, ni odvisno zgolj od tega, da ni nezdrava, ampak je povezano s tem, kako se počutimo, ko nekaj pojemo. S tem zavedanjem sem ugotovila, da skozi svoj profil nočem nikomur ustvarjati slabih občutkov glede tega, kako se prehranjuje.
V svoj vsakdan lahko vključimo vso hrano. Sama se sprašujem, kje je potem meja – neko ravnovesje je dobro, dobro je, da skrbimo za to, kako se prehranjujemo. Ni pa treba iti v nobeno skrajnost. Prehrana ne vpliva le na našo zunanjost, ampak na našo psiho.«
V svojih receptih vselej vključujete raznolike sestavine, ki tvorijo polnovredne obroke. To so recimo ribe, kvinoja, sladki krompir, ohrovt, razna semena … Po katerih sestavinah najraje posegate?
»Zavedam se, da ljudje doma nimajo gore sestavin, ki jih je težje dobiti v trgovinah ali pa so v višjem cenovnem razredu.
Da kuhamo zdravo, lahko kupimo osnovna živila, ki so dostopna in lokalna.
Tako zdrave hrane ne povezujemo takoj s tem, da je draga. Sama imam rada sestavine, ki so polne beljakovin in tudi svoje obroke gradim okrog beljakovin, ker so izjemno pomembne, da ostaja naš krožnik uravnotežen. Rada imam jajca, ki jih dobim s kmetije, kakšne vložene modre ribe, ki so hiter obrok. Super so mi tudi stročnice, ajdov kruh … To imam vedno na zalogi.«
Vaš pristop k hrani dokazuje, da se da kuhati zdravo tudi ob pomanjkanju časa. Veliko tvojih receptov je prilagojenih za zaposlene in natrpane dni. Kaj je tvoj nasvet številka ena za zdravo prehranjevanje v primežu natrpanega delavnika?
»Zelo me zanima optimizacija časa v kuhinji. Ženske trenutno opravljamo ogromno vlog in hitro podležemo temu, da se v smislu prehrane ne damo na prvo mesto. Če sama nimam rednih obrokov, se to pozna na produktivnosti in na zdravju. Sama si rada vnaprej načrtujem obroke, že ko grem v trgovino.
S tem prihranim čas in tudi denar, ker kupim točno tisto hrano, ki jo nato porabim. Kar se pa tiče kuhanja vnaprej, pa bi rekla, da ni nujno, da si hrano kuhaš in recimo zamrzuješ, ampak da lahko zgolj eno sestavino, recimo kašo, skuhaš v večjih količinah in jo nato uporabiš čez teden v različnih jedeh. To prihrani čas pri pripravi.«
Kaj je najtežji del ustvarjanja vsebin, tega poklica?
»To je dobro vprašanje. Zadnje mesece velikokrat razmišljam o tem. Če si izpostavljen, kot sem jaz, se ljudje velikokrat ne zavedajo, da sem resnična oseba, ki ni popolna, ki ne je vedno zdravo.
Ljudje iščejo napake. Normalno je, da se nekdo zmoti. Vsi smo samo ljudje, se nas pa na nek način zelo idealizira. Potem so še bolj na udaru naše zmote ali negativne lastnosti.
Ustvarjalce vsebin se velikokrat obsoja in opravlja, to pa te lahko res prizadene. Težek del tega pa je tudi konstantno odgovarjanje na ogromno sporočil. Teh sporočil je res veliko in enostavno včasih ni časa, da odgovorim vsakemu. Že tako ustvarjam ogromno brezplačnih vsebin, veliko mojih objav ni plačanih. Zato se mora nekdo na drugi strani zavedati tudi, da ne morem biti ves čas na voljo za vse.«
Sodelujete tudi z verigo Lidl, za katero ustvarjate čudovite recepte kot ambasadorka. Kje najdete navdih za svoje kuharske stvaritve?
»Odvisno od tega, kdo je moj naročnik. Če ustvarjam za Lidl, najprej pomislim, kateri njihov produkt mi je všeč in bi ga rada izpostavila. Razmišljam bolj sproščeno, objav ne načrtujem ves čas vnaprej.
Včasih začutim, da moram preizkusiti nek recept, dobim idejo in jo kar posnamem.
Včasih kaj tudi ne uspe. Med snemanjem kdaj ne gre vse po planih, je pa to pač del tega poklica. Mi pa študij arhitekture pomaga pri hrani, ker imam dovolj fine motorike, ker hrano gledam tudi z vizualnega vidika.«
Z Nastjo Starčič ste ustvarili program za prehrano, ki pomaga podpreti hormonsko ravnovesje žensk. Za kaj gre?
»Z Nastjo sva se povezali pred letom in pol. Nastja je nutricionistka in nevropatinja, ki živi na Irskem, predavala je že na Googlu in Amazonu. V tujini gre pri podpori ženskega cikla za ustaljeno prakso tudi v podjetjih. Želeli sva združiti moči, zato sta ustvarili podcast, zdaj pa imava tudi program Nahrani svoje hormone, ki ni vezan zgolj na ženski cikel, ampak bolj na podporo hormonov s pomočjo prehrane.
Ta program deliva na štiri temelje hormonskega ravnovesja: uravnan krvni sladkor, uravnotežen krožnik, podpora črevesju in življenje v skladu z žensko cikličnostjo. Tu gre za podporo ženskemu telesu v različnih fazah v mesecu. Ženske bi morale poslušati svoj cikel, saj nimamo vsak dan v mesecu enake energije, produktivnosti. Če to slišimo in sprejmemo, se lahko bolje podpremo, lahko si planiramo bolj zahtevne naloge v času ovulacije, ko smo bolj polne energije.
Najin program torej ni vezan samo na hrano, ker ni dieta, ampak je sistem za podporo ženskemu telesu v celoti.«
Kdo je vaš kuharski vzor? Kako ste izbrali ime Svoja srečka?
»Vzornice v resnici nimam. Rada spremljam druge, si pa želim, da bi imela nek svoj način kuhanja, podajanja vsebin. Morda je bila to Ella Woodward. Všeč mi je, kako komunicira, da deluje zelo prijetna, celostno gleda na prehrano, tudi z vidika psihe, telovadbe in tako naprej.
Ime Svoja srečka pa najbrž cilja na to, da je vsak svoje sreče kovač, da lahko z gibanjem, prehrano in življenjskim stilom vplivamo na to, kako se počutimo. Te odgovornosti ne smemo prenašati na druge. Da bi živeli kvalitetno življenje, je potrebno veliko discipline.«
