Temnopolta ženska v Ljubljani: Počutim se kot tujka v domačem mestu.

Elisa Camara je temnopolta Slovenka, ki se je rodila v Gvineji. Pri petih letih jo je oče, ki je v Sloveniji študiral in kasneje tudi živel, pripeljal s seboj. Sedaj je stara 22 let. Že zelo zgodaj se je osamosvojila in zaživela na svojem. V rejništvu ima svojo mlajšo sestrico, septembra leta 2019, pa se ji je rodil sin Khalil. V Bežigradu ima svoj frizerski salon, v katerem plete kitke vseh vrst in ureja afro pričeske.

Tabu pogovori 

Pred kratkim je Camara ustvarila Instagram profil Tabu_pogovori. Na profilu objavlja poučne vsebine povezane s temnopoltimi, rasizmom, temnopolto kulturo ...

»V prvi vrsti sem želela Slovencem približati nas temnopolte in našo kulturo. Želela sem prikazati probleme s katerimi se srečujem kot temnopolta ženska v Sloveniji,« za Ljubljanainfo razlaga Camara.

S posnetki želi pokazati tudi, da problem rasizma v Sloveniji obstaja, vendar se ljudje tega sploh ne zavedajo ali pa si zatiskajo oči ter ne želijo priznati, da problem obstaja: »S posnetki in izobraževanjem želim razbiti zidove, ki so nastali med rasami, saj želim svojim otrokom in tudi drugim temnopoltim otrokom omogočiti lažje in lepše otroštvo v Sloveniji.«

»Odziv na Instagram profil je zelo pozitiven. Upam, da bom v prihodnosti na ta način dosegla čim večji krog ljudi,« še pove.

Slovenci do temnopoltih

»To ne velja za vse, a večina Slovencev se še vedno ne zna obnašati v družbi temnopoltih. Prav zato sem tako vokalna. Imajo nas za tujce, strmijo v nas, nas ogovarjajo v angleščini ... Opisane situacije se pogosto dogajajo,« pove Camara in kot primer navaja, kako za svojo sestrico dobiva komentarje »kako lepo govori slovensko«: »Ja seveda saj je rojena v Ljubljani, celo življenje živi v Sloveniji, je Slovenka. Odgovor mnogih Slovencev na to bi pa še vedno bil: »Aja, no, vseeno bravo, zelo lepo govori Slovensko.««

»Sama se imam za Slovenko in od malega govorim izključno slovensko. Prav tako večina temnopoltih v Sloveniji,« povzame Camara in razlaga, da se zaradi strmenja in odgovarjanja v angleščini, mnogokrat počuti »kot tujka v domačem mestu.«

Kaj lahko naredimo drugače?

»Tudi temnopolti smo ljudje. Ni potrebe po tem, da nas izpostavljate,« bralcem Ljubljanainfo svetuje Camara. »To pomeni, da oziroma če ogovorite temnopoltega, poskusite najprej v slovenščini. Presenečeni boste, koliko temnopoltih govori slovensko.«

Prav tako je potrebno zavedanje, da v Sloveniji živi vedno več temnopoltih: »Prosila bi vas, da s tem sprijaznite, se ne ozirate, ne strmite in ne kažete s prtom: »Glej črnka!«« 

Pomembno je tudi, kako se izražamo: »Zame je beseda črnka žaljiva, edina beseda, ki je zame sprejemljiva je temnopolta. Kljub temu pa se vprašam, zakaj se je sploh treba ločevati po barvi kože, ali se celo klicati po barvi kože. Zakaj se ne kličemo po imenih?«

Camara opisuje tudi njeno izkušnjo iskanja dela v Sloveniji: »Pred leti sem opravljala več različnih študentskih del. Razgovor je po telefonu, je zmeraj potekal povsem drugače kot v živo. Po telefonu so delodajalce zanimale moje izkušnje in znanja, v živo pa so potrebovali informacije v smislu, od kod prihajam, kako dobro govorim slovensko … ob tem sem se počutila skrajno neprijetno.«

»Najpomembneje pa je, da nas nehate imeti za tujce, ker v bistvu želimo biti sprejeti in obravnavani tako kot ostali Slovenci,« bralcem Ljubljanainfo svetuje Camara.