Razstava v Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled do 30. avgusta.
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi odprli pregledno razstavo Tanje Lažetić. Na postavitvi z naslovom Laž bo predstavljeno večdesetletno ustvarjanje umetnice, ki deluje na področju fotografije, videa, instalacije, performansa, keramike, knjige umetnice in slikarstva ter v svojem delu kontinuirano raziskuje teme časa, spomina in identitete.
Razstava se po besedah kustosinje Barbare Sterle Vurnik osredotoča na eno poglavitnih področij njenega ustvarjanja - raziskovanje relativnosti in krhkosti razmerij med resnico in lažjo, med vidnim in skritim, pa tudi na vprašanja, kako doživljamo preteklost, kako se spomini spreminjajo, razpadajo in se hkrati ohranjajo.
Skozi optiko umetnice brez neposrednega aktivizma, s subtilno, a odločno vizualno govorico raziskuje, kako osebni in družbeni konteksti oblikujejo naš pogled na resničnost.
Kdo je ustvarjalka?
V umetničinem opusu medij deluje kot sestavni del koncepta, ne zgolj kot orodje. Ključni ustvarjalni postopek, ki ga Lažetić uporablja že vrsto let, namreč temelji na rezih, šivih, razpokah, prekrivanjih ter na fragmentaciji in ponovnem sestavljanju podob, pri čemer fotografije, predmete in zgodbe razstavlja ter jih skozi apropriacijo in reinterpretacijo preoblikuje v nove celote.
Osnovna enota pripovedi tako ni le fragment, ampak tudi prazen prostor, kjer odsotno postane nosilec tistih drugih, nevidnih sporočil in podob.
Lažetić je leta 1994 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razstavljala je v pomembnih, tudi mednarodnih umetniških prizoriščih, njena dela so v nekaterih slovenskih javnih zbirkah, knjige umetnice pa vključene v zbirke v muzejih v New Yorku, Londonu in Parizu.
Predstavljena so dela, nastala v obdobju od leta 1997 do danes, med drugim dela Govedji gulaš (1997), Povsod, kjer me ni (2000), Kurba (2010), Lilit na Rdečem morju (2018), Rože (2019-2025) in Dialog v kuhinji, II. del (2026), kamor je kot sogovornika vključila orodje umetne inteligence, ter opus knjig umetnice, zbranih v objektu Rdeča škatla (2006-2025), s katerim se je lotila samozgodovinjenja lastnega arhiva.
Ženska in rože
Kot še zapiše kustosinja, je skozi celotno postavitev mogoče slediti izhodiščnim temam, ki jih umetnica obravnava skozi ikonografijo ženskega telesa in identitete kot območja družbenih projekcij in nadzora, kjer z zakrivanjem, rezanjem in šivanjem vzpostavlja prostor avtonomije ter razgrajuje predsodke.
Slednje potencira tudi skozi na videz banalno motiviko rož, ki pa jo uporablja zlasti kot sredstvo za razgradnjo idealov ženskosti in družbene obsesije s popolnostjo. V zadnjem času to uresničuje tudi z vstopom v slikarstvo, ki ga razume kot konceptualno in emancipatorno gesto osvobajanja medija izpod pričakovanih umetniških norm.
Umetnost Lažetić skozi razstavo vzpostavlja polje razmisleka o nestalnosti resnice in o načinih, kako jo konstruiramo ter kako se pogosto v napeti dinamiki vzpostavlja prav v razpoki med podobo in njeno odsotnostjo, še zlasti tedaj, ko gledalec postane aktiven soustvarjalec pomena, je še zapisala Sterle Vurnik.
