Narava zanjo ni imela usmiljenja. Bo tako tudi v prihodnje?
Julija lani je degradirano območje v bližini kopališča Laguna, zaraščeno z japonskim dresnikom in drugimi invazivnimi rastlinami, postalo naravna plaža ob reki Savi.
Mestna občina Ljubljana je takrat uredila brežino, dostope in pomol, na samo plažo pa so nasuli pesek, namestili klopi in nekaj večnamenskih igral.
Vse to za 440.000 evrov z davkom na dodano vrednost. Tako se je rodila tretja ljubljanska naravna plaža – prva je na Ježici, druga v družinskem parku Muste.
Avgusta lani pa je sledilo razdejanje v obliki silovite povodnji, ki je prizanesla le igralom. Scenarij se je ponovil manj kot tri mesece pozneje, ko je na območju zapadla velika količina padavin. Nič drugače ni bilo niti marca letos, ko jo je bila mestna občina med čakanjem na protipoplavne ukrepe spet prisiljena urejati.
Takrat je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da nimajo soglasja za betoniranje plaže.
Ob tem se je marsikomu utrnila misel, ali je plažo sploh smiselno popravljati, glede na to, kako pogosto se rečni breg znajde pod naraslo vodo. Trenutno ga namreč pokrivajo s plastično folijo.
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da bodo podaljšali skalomet, s katerim bodo omejili dostop vode oziroma zajezili odnašanje materiala.
»Položena folija pa ima drug namen. Z njeno namestitvijo preprečujemo rast invazivne tujerodne vrste, japonskega dresnika,« so še pojasnili.
