Spominjamo se častne meščanke Ljubljane Štefke Drolc.
Ime Štefanije Ane Drolc, slovenske igralke in pedagoginje, bo brez dvoma za vekomaj z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega gledališča ter filmografije.
Legendarna igralka se je leta 1923 rodila na Ponikvi, občina Šentjur. Svoje otroštvo je opisala kot lepo. Odraščala je z deset let starejšo sestro, ki jo je po Štefkinih besedah tudi navdušila za gledališče. A doletela jo je izredno kruta usoda: ubita je bila med vojno, ustrelili so jo pred očmi lastnih otrok.
Štefkino šolanje v Mariboru je prekinila vojna, takrat je delovala tudi kot aktivistka Osvobodilne fronte. Takrat se ji je rodila tudi hčer Lucija Drolc, ki je postala gledališka igralka. Štefka se je najprej zaposlila v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Po desetletnem delovanju v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se je odpravila v Ljubljano, kjer je postala stalna članica ljubljanske Drame. Tu je preživela kar tri desetletja - med letoma 1960 in 1990. Aktivna je ostala vse do pozne starosti. Še vedno je občasno nastopala v gledaliških predstavah in še naprej ohranjala bogato socialno življenje.
Doživela je visoko starost. Pri 95 letih je umrla v Ljubljani. Na pokopališču Žale so ji priredili pogreb z vojaškimi častmi.
Spominjamo se je po izredno obsežnem in bogatem gledališkem, filmskem in televizijskem opusu. Slovenska biografija jo opiše kot »izrazito karakterno igralko z izjemnim razponom od komičnih do tragičnih vlog ter od klasične do moderne dramatike in antidrame«.
Širša javnost pa se Štefke Drolc nedvomno najbolje spominja po vlogah v kultnih slovenskih filmih. Nastopila je v celovečernih filmih Na svoji zemlji, Naš avto, Na klancu, Cvetje v jeseni, Draga moja Iza, Deseti brat ...
Častna meščanka Ljubljane je posthumno postala leta 2013.
