Po navdihujočem prvem dnevu, posvečenem vizijam, rasti in prihodnosti podjetništva, je današnji program odprl razpravo o temi, s katero se bo v prihodnjih letih soočilo na tisoče slovenskih podjetnikov – prenosu lastništva in vodenja podjetij.
Drugi dan 11. Kongresa podjetništva je v ospredje postavil eno najpomembnejših vprašanj prihodnosti slovenskega gospodarstva – kako zagotoviti, da bodo uspešna podjetja preživela menjavo generacij ter ostala gonilo razvoja, inovacij in delovnih mest tudi v prihodnje.
Mina Ličen z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila rezultate raziskave o pripravljenosti slovenskih podjetij na nasledstvo. Ugotovitve kažejo, da se bo v naslednjih desetih letih iz podjetij umaknil vsak tretji lastnik, medtem ko ima formalno pripravljen načrt prenosa lastništva ali vodenja le manjšina podjetij.
»Nasledstvo ni zgolj vprašanje posameznega podjetnika ali družine, temveč pomembno gospodarsko vprašanje. V naslednjih desetih letih se bo v Sloveniji umaknil vsak tretji lastnik podjetja, zato je pravočasna priprava na prenos lastništva in vodenja ključna za ohranjanje delovnih mest, znanja in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je poudarila Ličen.
Prenosa odgovornosti, zaupanja in podjetniške kulture
V nadaljevanju so se ji pridružili Mark Pleško (Cosylab), Tamara Zajec Balažič (SPIRIT Slovenija) in Katja Kraškovic (GEA College), ki so iz različnih perspektiv osvetlili izzive medgeneracijskega prenosa podjetij. Govorci so poudarili, da uspešno nasledstvo ni zgolj pravni ali finančni postopek, temveč predvsem proces prenosa odgovornosti, zaupanja in podjetniške kulture.
»Vsak podjetnik bi si moral zastaviti preprosto vprašanje: kaj bi se zgodilo s podjetjem, če ga jutri ne bi bilo več? Odgovornost podjetnika ni le do podjetja, temveč tudi do zaposlenih, partnerjev in družine. Prav zato mora biti načrt nasledstva del odgovornega vodenja,« je dejal Mark Pleško, ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab.
Katja Kraškovic z GEA College je opozorila na pomen priprave naslednikov: »Uspešno nasledstvo ni zgolj prenos lastništva, temveč predvsem prenos odgovornosti, zaupanja in vizije. Mladi nasledniki morajo dobiti prostor za razvoj svojih idej, ustanovitelji pa pogum, da ob pravem času predajo vajeti naprej.«
Eden osrednjih poudarkov dopoldneva je bil panel »Izzivi nasledstva: Ko kapital sreča družino«, kjer so sogovorniki iskreno spregovorili o izzivih prenosa podjetij na naslednjo generacijo.
Razprava je odprla vprašanja, s katerimi se sooča vse več slovenskih podjetnikov – kako ohraniti vrednote podjetja, kako predati odgovornost naslednikom in kako uskladiti družinske odnose z interesi podjetja. Skupno sporočilo panela je bilo jasno: uspešno nasledstvo ni enkraten dogodek, temveč večleten proces, ki zahteva pogum, zaupanje in pravočasne odločitve.
Krize, nepredvidljivi dogodki in zahtevne odločitve
Drugi del dopoldanskega programa je bil posvečen temam, ki jih podjetniki pogosto doživljajo kot najtežje preizkušnje – krizam, nepredvidljivim dogodkom in sprejemanju zahtevnih odločitev.
Odvetnica Helena Devetak je spregovorila o tanki meji med zakonitim davčnim načrtovanjem in davčno utajo ter opozorila na posledice nepremišljenih poslovnih odločitev. Udeležencem je predstavila primere iz prakse ter poudarila pomen transparentnega poslovanja, ustrezne dokumentacije in dolgoročnega razmišljanja.
»Meja med zakonitim davčnim načrtovanjem in davčno utajo je lahko zelo tanka. Podjetniki se pogosto ne zavedajo, da se lahko posledice nekaterih odločitev pokažejo šele čez več let. Transparentnost poslovanja in ustrezna dokumentacija sta najboljša zaščita pred tveganji,« je poudarila Devetakova.
Poseben pečat programu so dale osebne zgodbe podjetnikov, ki so se morali soočiti z dogodki, ki jih ni mogoče načrtovati.
Urban Strmčnik iz pivovarne Time Brewery je predstavil izkušnjo požara, ki je v vrhuncu sezone prizadel podjetje in za več mesecev ustavil poslovanje. Njegova zgodba je pokazala, kako pomembni so v kriznih trenutkih zaposleni, partnerji ter sposobnost hitrega odločanja.
»Ko podjetje prizadene nesreča, hitro ugotoviš, da največja vrednost niso stroji ali oprema, ampak ljudje. Prav zaposleni in partnerji so tisti, ki podjetju pomagajo preživeti najtežje trenutke in mu omogočijo nov začetek,« je povedal Strmčnik.
Močan vtis na udeležence je pustil tudi Mirko Prašnik iz podjetja KLS Ljubno, ki je predstavil zgodbo o katastrofalnih poplavah avgusta 2023. Poplave so močno poškodovale podjetje, ki velja za enega vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo, vendar je podjetju uspelo ponovno zagnati proizvodnjo in ohraniti zaupanje kupcev po vsem svetu.
»Po poplavah smo se znašli pred prizori, ki si jih je bilo težko predstavljati. A ravno v takšnih trenutkih spoznaš moč ekipe, partnerjev in skupnosti. Krize ne izberejo časa, lahko pa izberemo, kako se bomo nanje odzvali,« je poudaril Prašnik.
Skozi sproščen pogovor o uspešnih podjetniških zgodbah
Posebno pozornost je pritegnil tudi panel »Odštekane zgodbe: drzni, nori, neupogljivi – Dodaj energijo, ukroti ego: kako trije lastniki držijo skupaj za globalni preboj«, v katerem sta svoji podjetniški zgodbi delila Boštjan Bandelj, ustanovitelj in lastnik podjetja NGEN, ter Roman Bernard, soustanovitelj in predsednik uprave podjetja Dewesoft. Pogovor je vodila Sonja Šmuc iz podjetja Dewesoft.
Sogovornika sta skozi osebne izkušnje razkrila, kako zahtevno je usklajevati različne poglede, ambicije in karakterje pri vodenju hitro rastočih podjetij, ki delujejo na globalnih trgih. Razprava je pokazala, da uspeha ne gradijo le vrhunske tehnologije, inovacije in poslovni modeli, temveč predvsem kakovostni odnosi med ustanovitelji, medsebojno zaupanje ter sposobnost, da osebni ego podredijo skupni viziji.
V iskrenem in sproščenem pogovoru sta poudarila, da je dolgoročna rast podjetja rezultat poguma, vztrajnosti in sposobnosti sodelovanja tudi takrat, ko odločitve niso enostavne in ko so vložki največji.
Pomemben vpogled v človeško plat podjetništva je ponudil tudi panel »Psihološka nota: Psihologija sodelovanja – zakaj ljudje sodelujemo in zakaj ne«, v katerem je Aleksander Zadel osvetlil psihološke mehanizme, ki vplivajo na sodelovanje med posamezniki, ekipami in organizacijami. V času, ko podjetja vse bolj temeljijo na znanju, povezovanju in skupnem ustvarjanju vrednosti, postaja razumevanje medosebnih odnosov ena ključnih kompetenc sodobnega voditeljstva.
Zadel je poudaril, da uspešno sodelovanje ni samoumevno, temveč zahteva zaupanje, spoštovanje, jasno komunikacijo in občutek skupnega cilja. Opozoril je tudi, da največje ovire za sodelovanje pogosto niso organizacijske ali tehnološke narave, temveč izhajajo iz strahu, nezaupanja, nerazumevanja in pomanjkanja psihološke varnosti.
Predavanje je udeležencem ponudilo dragocen razmislek o tem, kako graditi odnose in organizacijsko kulturo, v kateri posamezniki ne tekmujejo drug proti drugemu, temveč svojo energijo usmerjajo v skupni uspeh.
Ne samo v obdobjih gospodarske rasti
Drugi dan Kongresa podjetništva je tako ponudil pomemben opomnik, da uspešna podjetja ne nastajajo zgolj v obdobjih gospodarske rasti, temveč predvsem skozi sposobnost prilagajanja, dolgoročnega načrtovanja in premagovanja najzahtevnejših izzivov.
Če je bil prvi dan posvečen vizijam prihodnosti, je drugi dan pokazal, kako pomembni so odgovornost, pripravljenost na spremembe in odpornost, ki podjetjem omogočajo trajnosten razvoj tudi v negotovih časih.
