Na nadvozu Dunajske ceste so meščani že danes opazili prvi grafit na sveže nameščeni ograji iz Corten jekla.
Na nadvozu Dunajske ceste so postavili novo ograjo iz Corten jekla – tistega materiala, ki je namenoma rjav in 'industrijsko šik', a vsaj polovici mestnih prebivalcev daje občutek, kot da gledajo propadajočo postapokaliptično kuliso.
Če ste danes hodili mimo nadvoza Dunajske ceste, ste morda opazili nekaj, kar je že sprožilo zgražanje in nasmehe hkrati – nova ograja, ki je še skorajda dihala po svežem jeklu, je že dobila svoj prvi grafit.
Na njej piše Snor, ob imenu pa je puščica, ki kaže proti Šiški. Grafit je sicer na obeh straneh nadvoza.
Grafit Snor ni nov pojav – podpis že dolgo kroži po Ljubljani, skupaj s podobnimi tagi, kot so Akor in Knom, na primer.
Umetniki imajo ulice za svoje teritorije in svoje 'znamke' razporedijo po mestu kot nekakšne skrivne zemljevide. Puščica na nadvozu je lahko naključje ali pa subtilen znak, kam usmeriti pogled ali misli.
Zakaj ograja izgleda rjavo?
Nova ograja je izdelana iz Corten jekla, ki je vremensko odporno in ima zaščitno oksidno plast, videti kot rja.
Ta sloj ščiti jeklo pred propadanjem, zato je material pogosto bolj trpežen in dražji od običajnega pocinkanega jekla. Njegova estetika je sporna – nekateri občudujejo minimalistični, sodobni izgled, drugi vidijo postapokaliptični industrijski vtis.
Vandalizem ali ne?
Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana priznavajo, da je pri grafitih meja med umetniškim ustvarjanjem in vandalizmom pogosto zabrisana.
Prav zato je Mestna občina Ljubljana že leta 2011 določil posebne lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno.
Danes je takih mest v Ljubljani že devetnajst, seznam pa redno dopolnjujejo na pobudo občanov ali pristojnih služb.
Namen teh legalnih površin je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor ter preprečevanje nelegalnega popisovanja fasad in objektov.
Kaznovanje ostaja težavno
Zaznavanje nelegalnih grafitov je težavno, saj mestni redarji lahko kršitelja kaznujejo le, če ga ujamejo pri dejanju.
V primeru dokazanega prekrška je zagrožena globa 208,65 evra. Če dejanje preseže okvire prekrška in gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, so pristojni zgolj policisti.
»Mestni redarji nimajo pristojnosti za obravnavo kaznivih dejanj,« so nam še povedali na občini, pri tem pa ni skrivnost, da grafitarjev praktično nikoli ne ujamejo med delom.
Mesto, ki govori
Ograja na Dunajski cesti in grafit Snor kažeta, kako arhitektura in urbana umetnost ustvarjata dialog.
Nekateri ga vidijo kot vandalizem, drugi kot subtilen umetniški prispevek k mestnemu življenju.
Mesto je živo in vsaka površina, ki jo obiščejo ustvarjalci ulice, dobi svoj glas – rjavo jeklo in barve grafita pa skupaj opozarjajo, da Ljubljana tudi v vsakdanjih nadvozih skriva svojo urbano zgodbo.
Mirno lahko sklepamo: grafiterska scena ne počiva, nadvozi in ograje so njihova platna, mi pa smo njihovi gledalci.
