Župan zagotavlja, da je podhod redno čiščen, obisk na terenu pa razkriva drugačno sliko: smeti, neprijetne vonjave in težave za potnike s prtljago.
Vilharjev podhod bi moral biti ena od urejenih vstopnih točk v Ljubljano.
Gre za povezavo med mestnim središčem, železniško postajo in Bežigradom, skozi katero vsak dan potujejo številni Ljubljančani, obiskovalci in turisti. A slika na terenu je po mnenju uporabnikov daleč od podobe urejene evropske prestolnice.
Velike količine odpadkov, neprijetne vonjave, človeški izločki, zažgani deli pri klančinah in dvigalih ter nevarni odpadki, med drugim steklenice in rabljene igle. Zdi se, da je podhod brez nadzora in čiščenja.
Posebna težava so stopnice, sploh na glavnem vhodu v podhod, kjer sploh ni dvigala.
Odmevajo sočne pripombe starejših turistov, ko ugotovijo, da bodo kovčke morali sami zvleči po stopnicah, ker ni dvigala in ker ni nikogar, ki bi pomagal.
Župan Zoran Janković je odgovoril, da je podhod vključen v program rednega čiščenja.
»VVilharjev podhod vključen v program rednega čiščenja podhodov, pasaž in arkad. Pristojni izvajalec, JP Voka Snaga, podhod redno vzdržuje, pri čemer med drugim čisti stopnice, pometa in pomiva pohodne površine ter prazni koše za odpadke,« so zapisali.
Na občini so ob tem pojasnili, da je zaradi zadrževanja oseb z različnimi socialnimi in zdravstvenimi stiskami težje stalno zagotavljati ustrezno raven urejenosti javnih površin.
Na papirju redno čiščenje, na terenu drugačna slika
Obisk lokacije je pokazal, da težave niso odpravljene.
V podhodu in njegovi okolici so bile vidne smeti, koši so bili polni, prostor pa je kljub rednemu vzdrževanju deloval zanemarjeno.
Med obiskom so sicer pristojni ravno odstranjevali del odpadkov, vendar to odpira vprašanje, ali trenutna pogostost čiščenja ustreza dejanski obremenjenosti prostora. Železniška postaja je ena najbolj obremenjenih lokacij v mestu, zato enak režim vzdrževanja kot pri manj obiskanih javnih površinah očitno ni dovolj.
A največja težava Vilharjevega podhoda morda sploh niso smeti.
Potniki s kovčki ostajajo sami pred stopnicami
Za številne uporabnike je največja ovira dostopnost.
Glavni vhod v podhod s strani železniške postaje nima dvigala, zato morajo potniki s prtljago po stopnicah.
To je še posebej težavno za starejše, ljudi z omejeno mobilnostjo in turiste, ki v Ljubljano pogosto prispejo z večjimi kovčki.
»Turisti in starejši ljudje ne morejo verjeti, da morajo vso prtljago sami nositi po stopnicah. Nihče jim ne pomaga,« opozarjajo uporabniki.
Nekatera dvigala na območju postaje sicer že delujejo, vendar ne vsa, zato dostopnost še vedno ni zagotovljena za vse potnike.
Nova ureditev, premalo prostora za potnike
Težave se pojavljajo tudi na območju novih peronov.
Ob večji gneči je klopi premalo, potniki pa ob stalnih zamudah vlakov nimajo dovolj prostora za sedenje in čakanje.
Zamude vlakov dodatno poslabšajo izkušnjo. Potniki, ki so že tako prisiljeni čakati dlje, se srečujejo še z neurejeno okolico in pomanjkanjem osnovnega udobja.
Kdo je odgovoren za podobo glavnega vhoda v mesto?
Vilharjev podhod je primer prostora, kjer se prepletajo različne odgovornosti. Za javne površine skrbijo mestne službe, železniška infrastruktura pa je v pristojnosti Slovenskih železnic.
Prav zato uporabniki pričakujejo skupno ukrepanje – ne le pojasnil, kdo je za kaj pristojen.
Potrebni ukrepi bi bili po njihovem mnenju jasni: pogostejše čiščenje v najbolj obremenjenih urah, učinkovitejši nadzor, hitrejše odstranjevanje nevarnih odpadkov, ureditev vseh dvigal in boljša pomoč potnikom, ki sami ne zmorejo premagovati arhitekturnih ovir.
Vilharjev podhod tako ni več le vprašanje umazanije. Je vprašanje tega, kakšno prvo podobo Ljubljane dobijo ljudje, ki v mesto prispejo z vlakom – in ali je ta podoba res takšna, kot bi si jo prestolnica želela pokazati.
