Prizor, ki bi ga pričakovali jeseni, se letos pojavlja že avgusta – strokovnjaki razkrivajo, zakaj.
Kdor se te dni sprehaja po Ljubljani, lahko opazi nenavaden prizor.
Pod številnimi drevesi se nabira rjavo listje, nekatere krošnje pa so že opazno porjavele. Čeprav je koledarsko še vedno poletje, podoba marsikje spominja na začetek jeseni.
Pojav ni ostal neopažen niti med prebivalci. Ljubljančani na družbenih omrežjih delijo fotografije in opažanja.
»Sem tudi jaz danes opazil. Saj tudi ne bi smelo biti neko presenečenje glede na vročinske rekorde zadnjih poletij. Žalostno,« je zapisal eden od komentatorjev.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da ne gre nujno za znak, da so drevesa propadla. V mnogih primerih gre za njihov način prilagajanja na ekstremne vremenske razmere.
Drevesa se pred sušo zaščitijo sama
Listi so za drevo ključni, vendar skozi njih izgublja veliko vode. Ko je zemlja dalj časa suha in korenine ne morejo zagotoviti dovolj vlage za celotno krošnjo, drevo začne varčevati.
Najprej se pojavijo suhi robovi listov, zvijanje in rjavenje, nato pa lahko drevo del listov predčasno odvrže.
»Drevo s tem zmanjša izgubo vode in zaščiti pomembnejše dele rastline. Odmetavanje listov je lahko obrambni mehanizem, ne pa nujno znak odmrtja,« pojasnjujejo arboristi.
Težave so v mestih še izrazitejše. Asfalt, beton in zbita tla povečujejo temperaturo okolice, korenine pa imajo pogosto manj prostora za razvoj.
Vročina lahko poškoduje tudi zdrava drevesa
Dolgotrajni vročinski valovi vplivajo na celotno drevo. Pri zelo visokih temperaturah se listi pregrevajo, drobne koreninice v zgornjih plasteh tal pa lahko zaradi suše odmrejo.
Tudi obilno zalivanje v najbolj ekstremnih razmerah ne more vedno preprečiti posledic.
»Ko so temperature zelo visoke, drevo ne potrebuje samo vode v tleh, ampak tudi ugodne pogoje za njeno črpanje in hlajenje krošnje. V največji vročini lahko pride do toplotnega stresa, ki ga voda ne more v celoti odpraviti,« opozarjajo strokovnjaki.
Koliko vode porabi Ljubljana za zalivanje dreves?
V vročinskih obdobjih mestne službe posebno pozornost namenjajo predvsem mladim drevesom, ki imajo še nerazvit koreninski sistem in so zato najbolj občutljiva na pomanjkanje vode.
Javno podjetje VOKA Snaga pri enem zalivanju posameznemu mlademu drevesu nameni približno 100 litrov vode. Pogostost zalivanja je odvisna od vremenskih razmer, temperature in količine padavin, v sušnih obdobjih pa ekipe mlada drevesa zalivajo tudi enkrat do dvakrat tedensko.
V Ljubljani je v oskrbi približno 40.000 mestnih dreves, vendar starejša drevesa z globljim koreninskim sistemom praviloma ne potrebujejo tako intenzivne pomoči kot mlade sadike.
Zalivanje v največji vročini pogosto poteka ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, ko je izhlapevanje manjše in voda učinkoviteje doseže korenine.
»Pri mladih drevesih je prvih nekaj let po zasaditvi ključnih. Takrat še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema, zato jih moramo v sušnih obdobjih dodatno oskrbovati z vodo,« pojasnjujejo strokovne službe.
Kljub rednemu zalivanju pa strokovnjaki opozarjajo, da ekstremnih vročinskih obdobij ni vedno mogoče v celoti preprečiti. Ko so temperature zelo visoke, drevesa doživljajo tudi toplotni stres, zaradi katerega lahko začnejo izgubljati liste.
Zalivanje praviloma poteka v zgodnjih jutranjih ali nočnih urah, ko je izhlapevanje manjše in voda lažje doseže korenine.
Najbolj ogrožena so mlada drevesa, posajena v zadnjih letih, saj še nimajo dovolj globokega in razvejanega koreninskega sistema.
Mestni arboristi: vsako rjavo drevo še ni mrtvo
Mestni strokovnjaki opozarjajo, da lahko rjava krošnja avgusta izgleda zaskrbljujoče, vendar sama po sebi še ne pomeni, da je drevo izgubljeno.
Če so veje in korenine še žive, lahko drevo naslednjo pomlad ponovno normalno odžene.
»Pomembno je razumeti, da drevo v stresu ne deluje enako kot v običajnem letu. Del krošnje lahko žrtvuje, da preživi težko obdobje,« pojasnjujejo arboristi.
Nekatera drevesa so bolj občutljiva
Med vrstami, ki so bolj občutljive na sušo in vročino, so pogosto lipe, divji kostanj, javorji, breze in nekatere bukve. Bolje se lahko obnesejo vrste, ki lažje prenašajo pomanjkanje vode.
Zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer tudi mesta pri novih zasaditvah vedno bolj upoštevajo odpornost dreves na vročino in sušo.
Bo avgustovsko rjavenje postalo nova normalnost?
Vse pogostejši vročinski valovi spreminjajo podobo mestnega zelenja. Drevesa, ki so bila nekoč prilagojena na drugačne razmere, se danes soočajo z daljšimi obdobji vročine in pomanjkanja padavin.
Rjavo listje sredi avgusta je zato predvsem opozorilo, da se tudi mestna narava prilagaja novim razmeram.
