Inštitut za podnebne rešitve je včeraj zvečer pripravil že sedmo letošnjo podnebno kavarno.
Podnebne kavarne so neformalna, odprta srečanja, namenjena varnemu in spoštljivemu pogovoru o osebnih, družbenih in etičnih vidikih podnebne krize, je dogodek predstavljen na spletni strani ljubljanskega Inštituta za podnebne rešitve.
Kavarne potekajo vsako drugo sredo v mesecu ob 19. uri.
Gre za prostor, kjer lahko udeleženci brez pritiska, pričakovanja ali potrebe po strokovnem predznanju delijo občutke, misli in izkušnje, ki jih prinaša življenje v času podnebnih sprememb.
Delili so močna čustva o okolju
Prisotne je najprej pozdravila ustanoviteljica Inštituta za podnebne rešitve Barbara Simonič, ki ima z podnebnimi politikami in sistemskimi inovacijami več kot 15 letne izkušnje z delom na nacionalni, evropski ter mednarodni ravni.
Ustanoviteljica inštituta je udeležence uvodoma prosila za strpnost. Kot je dejala, imajo o okoljskih temah vsi velika čustva in močna stališča, zato naj spoštujejo, da imajo dobre namene tudi tisti, ki razmišljajo drugače in želijo narediti nekaj dobrega za mesto.
Nadaljevali so s predstavitvijo prisotnih in razpravo, ki se ji je pridružil tudi kandidat Levice za ljubljanskega župana Luka Mesec.
Oglasili so se prisotni z različnimi znanji
Raziskovalci, strokovnjaki in meščani so govorili o podnebni zaskrbljenosti, prilagajanju na podnebne spremembe, onesnaženem zraku in načrtovani sežigalnici odpadkov.
Govorci so o podnebju debatirali kot predstavniki gospodarstva ali politike, nekateri pa so se pridružili, da bi predstavili ugotovitve akademskih raziskav.
Določeni na področju podnebnih sprememb delujejo že vrsto let, sprejeli pa so tudi tiste, ki so se razpravi pridružili prvič.
Mesec: Promet je poleg kurišč največji onesnaževalec
V pogovoru je sodeloval kandidat za župana Luka Mesec, ki je povedal, da je podnebno zaskrbljen. Med drugim ga v Ljubljani skrbi kakovost zraka.
Ocenil je, da obdobje župana Zorana Jankovića postaja škodljivo, saj mestna oblast po njegovem zahaja v napačne projekte.
Kot primera je navedel 70-metrski stolp pred Plečnikovim stadionom in pokrit smučarski center v Podutiku. Takšne projekte je po njegovem mnenju treba ustaviti, napore mestne oblasti pa usmeriti v stanovanja, promet in soseske.
»Pri prometu vidim prečno temo z zrakom, ker je konec koncev promet poleg individualnih kurišč največji onesnaževalec v mestu,« je dejal. Udeležence je vprašal tudi, kako gledajo na sežigalnico, ki bo po njegovih besedah eno osrednjih vprašanj volilne kampanje.
»To je nekaj, kar te popolnoma ohromi«
Več prisotnih različnih starosti je omenilo podnebno zaskrbljenost in potrebo po podnebni adaptaciji oziroma prilagajanju na podnebne spremembe.
»Ko pomislim na podnebje in podnebne spremembe, ponavadi čutim podnebno zaskrbljenost. To je nekaj, kar te popolnoma ohromi,« je povedala Katja, ki po tem poletju o tem razmišlja skoraj vsak dan.
Všeč ji je, da se lahko v domačem okolju iskreno pogovarjajo, »ne da bi se bilo treba kregati z nekom, ali podnebne spremembe sploh obstajajo ali ne«.
Zanima jo predvsem, kaj bi se na področju prilagajanja dalo narediti v Ljubljani.
»Zdi se mi, da se o tem veliko govori v drugih mestih, v Ljubljani pa nisem slišala še veliko teh pogovorov,« je dodala.
Naslednjič o kakovosti zraka
Naslednja podnebna kavarna bo posvečena kakovosti zraka. Dejan Zupanc z okoljskega ministrstva bo predstavil sedemletni projekt LIFE Slovenia SupAIR, ki ga je ministrstvo pridobilo v okviru evropskega programa LIFE.
Projekt je namenjen zmanjševanju izpustov v zrak in izboljšanju kakovosti zraka.
Ljubljana bo eno od pilotnih območij, kjer bodo pospešeno izvajali ukrepe iz operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka.
