Odpravili smo se v pasažo ene najbolj legendarnih stavb v Ljubljani: Nebotičnika, kjer smo naleteli na prijetno presenečenje.
Pasaža Nebotičnika je svetlobna leta daleč od turistične atrakcije, čeprav stare fotografije kažejo, da je to bil nekoč zelo brbotajoč in živahen prostor.
Ko je bila Slovenska cesta še odprta za promet, je bila pasaža bolj obiskana, v zadnjih letih pa je postala zatočišče golobov, ki z iztrebki kazijo podobo znamenitega Nebotičnika. Ta je bil leta 2003 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Pasaža je razdeljena na dva dela: na del s Štefanove ulice in del s Cankarjeve ceste.
Del podhoda na Cankarjevi, kjer sta restavracija McDonald’s in trgovina z izdelki za dom, je že bil prenovljen, za prenovo pa so poskrbeli večinski lastniki palače Viktorija.
Del podhoda na Štefanovi, kjer je kavarna, vietnamska restavracija, galerija pa je bila leta v zelo slabem stanju. Skozi odprt prostor so vedno leteli golobi, ki se zadržujejo na preluknjanih zaščitnih mrežah na stropu, ptičji iztrebki pa so povsod – na stropu, lučeh, zidovih in tleh.
A nekoč temačna pasaža nas je prijetno presenetila: kot ostali občani smo se dotične pasaže namreč vedno doslej izogibali zaradi težav z golobi, ki so s svojimi iztrebki prekrili tla.
Občina je bila desetletje nemočna, saj je ta del težavne pasaže v zasebni lasti, zato bi za strop, kjer so se golobi zbirali in živeli ter seveda tudi iztrebljali, morali obnoviti lastniki, občina je le čistila vedno znova 'pokakano' pasažo.
A ob obisku v zadnjem tednu nas je pričakalo presenečenje: tla so bila čista!
Težaven strop so očitno sanirali in golobov nismo več videli. Tudi vonja po iztrebkih ni več, pasaža se zdi čista in prijetna, čeprav je nekaj lokalov praznih.
Očitno so stanovalci le dosegli sporazum in se lotili obnove težavnega stropa ter uspešno pregnali golobe.
Na fotografijah je stanje prej - potem. Razlika je na stropu, kjer golobi ne morejo več gnezditi, zato je pasaža čista.
Zakaj pasaže v Ljubljani niso več aktualne – čeprav v drugih mestih so?
In če so v drugih evropskih prestolnicah pasaže polne turistov, lokalov, trgovin in restavracij ter so prave turistične atrakcije, pa nam v Ljubljani to ne uspeva, ravno nasprotno - podhodi in pasaže so prava rak rana Ljubljane, kronično neurejeni in zanemarjeni ter brez vsebine.
Toda včasih je bilo v pasažah in podhodih precej bolj pestro.
Polne lokalov in trgovin so opravljale zelo podobno funkcijo kot danes trgovski centri.
Poleg tega je takrat promet potekal skozi mesto in je bilo mesto podrejeno avtomobilom, zato so se pešci umaknili pod zemljo v podhode in hodili skozi pasaže stavb, da so hitreje kam prišli.
A nato so avtomobile izgnali, ustvarili peš cono, na obrobju mesta pa so začeli rasti nakupovalni centri.
Toda mestna politika se je sčasoma začela približevati pešcem in kolesarjem in ni bila več toliko podrejena avtomobilom, obenem pa so na obrobju mesta nastajala nakupovalna središča, ki so bila bolje prilagojena in dostopna avtomobilom.
