Razstava bo v NUK na ogled od 2. decembra dalje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici odpirajo veliko razstavo A vi rišete Mikija Mustra?, s katero se pridružujejo dogodkom ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa in enega najprepoznavnejših ilustratorjev pri nas.
V njegov spomin je z letošnjim letom zaživel tudi nacionalni dan stripa.
Na današnji novinarski konferenci sta Rok Glavan in Samo Kristan, ki sta avtorja razstave, to tudi predstavila. Gradivo, ki bo na ogled, vključuje zbirko iz NUK ter izjemno donacijo Cirila Galeta, poznavalca Mustrovega opusa.
Stripi, risbe in originali, ki jih ni mogoče videti drugje
Na ogled bodo Mustrove stripovske klasike Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, redke publikacije, knjižne ilustracije ter originalne risbe, ki razkrivajo ustvarjalni proces in domišljijski svet enega najpomembnejših slovenskih ilustratorjev.
Del razstave je posvečen tudi Mustrovemu delu na področju animiranega filma, ki je pomembno zaznamoval razvoj slovenske animacije.
Rok Glavan je poudaril, da gre za pomemben korak pri umeščanju slovenskega stripa v nacionalne institucije.
»Mustrovi stripi in ilustracije predstavljajo velik prispevek slovenski kulturni dediščini in podčrtal, da je devet generacij bralcev odraščalo ob njegovih likih,« je dejal.
Spomnil je tudi na obdobje socializma, ko so bili Mustrovi stripi med bralci zelo priljubljeni, pri oblasti pa ne toliko.
Prav dolgotrajna prisotnost na trgu je ustvarila fenomen, ki ostaja živ vse od leta 1952.
Zakaj še ena razstava?
Samo Kristan, soavtor razstave, je izpostavil dva razloga. Prvi je obeležitev 100. obletnice rojstva. Drugi pa, da razstava pokaže, kaj NUK hrani za prihodnje rodove. Posebej je izpostavil donacije posameznikov, ki dopolnjujejo zbirke slovenskega in jugoslovanskega stripa. Prav ta razstava je nastala na podlagi ene takih donacij.
Gradiva je veliko in je žanrsko izjemno raznoliko – od originalnih listov in stripovskih tabel do folij za animacijo, reklam in risanih filmov, je poudaril Kristan.
Avtorja sta želela prikazati celoten razpon Mustrovega dela.
Slaven šele pozneje
Dogodka se je udeležil tudi Miklavž Muster. Očetovo delo je umestil v širši okvir življenja in osebnosti, kar omogoča boljše razumevanje tega, zakaj je njegov opus postal nezamenljivi del slovenskega vizualnega spomina.
»Na razstavi je tudi nekaj stvari, ki jih nimam niti sam,« je dejal njegov Miklavž in dodal, da je zanj to izjemno pomemben in poseben trenutek – razstavo si bo z veseljem ogledal, je poudaril na tiskovni konferenci.
»Sicer pa ko človek živi z Mikijem Mustrom, tega ne doživlja kot nekaj spektakularnega. Vsak ima očeta. Moj oče je bil le medijsko bolj izpostavljen, a to se je zgodilo šele v poznejših letih. Ko so prišle nagrade in priznanja – tudi Prešernova –, je začel bolj stopati iz anonimnosti in postal prepoznaven do te mere, da so ga ljudje ustavljali na ulici. Seveda mu je to godilo, a vendar nikoli nisem imel občutka, da imam slavnega očeta.«
Miklavž Muster je ob tem spomnil še na očetove prekmurske korenine. Povedal je, da je Miki osnovno šolo obiskoval v Murski Soboti, kjer je bil njegov oče zaposlen kot zdravnik, nato pa je bila družina preseljena v Krmelj, kjer je nadaljeval šolanje.
V Prekmurje se je vrnil med vojno in tam obiskoval gimnazijo. Ta leta so ga močno zaznamovala, saj je prevzel prekmurski dialekt – razmišljal je in govoril po prekmursko ter užival v jezikovnih posebnostih tega okolja, je izpostavil.
Otvoritev razstave in vodstva
NUK javnost vabi na odprtje razstave v torek, 2. decembra. Zbrane bosta nagovorila ravnateljica NUK dr. Jana Kolar in avtorja razstave.
Prvo javno vodstvo z avtorjema bo na tradicionalni Ta veseli dan kulture, dan odprtih vrat, v sredo, 3. decembra.
