Arheološko odkritje sredi Ljubljane razkriva nenavaden pokop in skrivnost moškega s srebrniki.
V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Usode neznanca s Prul: Nenavaden pokop z arheološkega najdišča ob Centru Janeza Levca.
Razstava bo na ogled do 8. februarja 2026 in obiskovalcem ponuja edinstveno priložnost, da pokukajo v skrivnosti preteklosti, skrite le nekaj metrov pod današnjo Ljubljano.
Grob, ki ni kot drugi
Med izkopavanji, ki so potekala od aprila do novembra 2025, so arheologi naleteli na grob odraslega moškega, ki ni bil pokopan po običajih staroselcev ali Rimljanov.
Namesto sežiga in shranjevanja pepela v žaro je bil preprosto zakopan v zemljo.
Tak način pokopa nakazuje, da je bil posameznik morda na robu družbe, vendar ga spremljajo predmeti, ki razkrivajo njegovo zgodbo in status.
Mošnjiček, poln skrivnosti
Pokojnik je imel ob sebi železen nož, sponko za oblačila in mošnjiček s kar 61 srebrniki.
Devet večjih kovancev je okrašeno z Apolonom in napisom plemenskega kneza, povezanim s keltskim noriškim kraljestvom.
Ostali kovanci pripadajo Noričanom ali keltskim Tavriskom, med njimi pa je tudi denarij cesarja Avgusta, skovan v letih 18–17 pr. n. št. v današnji Španiji.
Vrednost celotnega mošnjička naj bi bila primerljiva z mesečno plačo rimskega vojaka, kar odpira vprašanja o pokojnikovem življenju in vlogi v tedanji družbi.
»Odkriti grob, ki to pravzaprav ni, predstavlja za nas raziskovalce velik interpretativni izziv.
Način pokopa, lega in predmeti v grobu sprožajo številna vprašanja o pokojnikovem življenju in statusu,« je pojasnil Matjaž Jenko, vodja arheoloških izkopavanj ob Centru Janeza Levca.
Kdo je bil skrivnostni moški?
Razstava postavlja obiskovalce pred vprašanja, ki ostajajo brez dokončnega odgovora.
Je bil trgovec, ki je dobro znal opravljati svoje posle v rimskem okolju? Popotnik, ki je umrl daleč od doma? Žrtev spora ali ropa? Ali pa so ga preprosto pokopali tam, kjer je umrl, mimo vsega običajnega reda?
Možni scenariji se prepletajo z arheološkimi dokazi in ustvarjajo napeto zgodbo, ki obiskovalca popelje naravnost v življenje pred več kot dva tisoč leti.
Potovanje skozi zgodovino
Razstava ni le zbirka predmetov, ampak tudi prikaz arheološkega načina razmišljanja.
Obiskovalci lahko sledijo interpretaciji raziskovalcev, od položaja mošnjička do sledi poškodb na skeletu, ter spoznajo, kako vsak detajl odkriva delček življenjske zgodbe posameznika.
»S to razstavo želimo obiskovalce soočiti s tem, kako arheologi razmišljajo in kaj vse lahko razberemo iz posameznega groba,« pa je pojasnila Bernarda Županek, kustosinja razstave.
