Na ljubljanski centralni tržnici je prve jesenske kostanje ponudila le ena prodajalka – gospa iz Brežic, ki ponosno prodaja svoje domače bio marone.
Na osrednji tržnici v Ljubljani smo zaman iskali kostanj – vse do stojnice kmetije Krošelj iz Brežic.
Med Ljubljančani je ta stojnica najbolj znana po svežem grozdju in malinah, poleg tega pa ponuja še vrsto drugega sadja in zelenjave.
Tokrat pa je bila edina, ki je imela na voljo tudi kostanj – in to ne kakršnega koli, temveč debele domače marone.
»Leta 2000 smo posadili prvi nasad maronov, posadili smo več dreves.
Danes so že zelo velika, močna in dajejo bogat pridelek,« nam je povedala gospa branjevka.
Dodala je, da so dreves ne škropijo, zato gre za bio marone.
Cena kilograma je postavljena pri desetih evrih. Kupcev ne manjka, je še povedala.
Gospa nam je pokazala tudi fotografije mogočnih kostanjev, ki rastejo v bližini Brežic – na njih je še posebej ponosna.
Kostanji so res lepi, veliki in svetleči, kar se je videlo že na njeni stojnici.
Na sončen četrtkov dopoldan drugih ponudnikov kostanja na tržnici ni bilo.
Tudi prodajalci gob in drugih gozdnih sadežev, ki so včasih prodajali kostanj, jih danes nimajo več.
Eden izmed njih nam je pojasnil, da so se odločili, da kostanja ne bodo več prodajali, so pa ponujali obilico drugih gozdnih dobrot – ogromne jurčke in lepo nabrane lisičke.
Čeprav kostanja letos ni lahko najti, gospa Krošelj dokazuje, da domači maroni iz Posavja uspevajo, in s tem ljubljanskim obiskovalcem tržnice prinaša prvi okus jeseni.
