Po začetku gradnje Jenkove rezidence so se velike jate golobov preselile na bližnje hiše. Prebivalci za pomoč prosijo občino, ta jim je dala poseben nasvet.
Stanovalci Jenkove ulice in Šmartinske ceste, ki živijo v bližini gradbišča bodoče Jenkove rezidence, opozarjajo na iztrebke, perje in celo mrtve ptice. Golobi so se namreč z prej zapuščenega zemljišča preselili na njihove hiše, balkone, strehe in vrtove.
Od zapuščenega zemljišča do gradbišča – in selitve ptic?
Stanovalci območja Jenkove ulice in Šmartinske ceste opozarjajo na občutno povečanje števila golobov po začetku gradnje stanovanjske soseske Jenkova rezidenca.
Kot navajajo, je bilo na mestu današnjega gradbišča prej zapuščeno zemljišče, kjer so se zadrževale večje jate ptic. Z začetkom gradnje naj bi se te preselile na bližnje stanovanjske objekte.
Posledice? Onesnažene fasade, balkoni in okenske police, perje po dvoriščih ter – kot opozarjajo stanovalci – celo poginuli golobi.
»Grozno je – vse je ponečedeno«
Ena izmed prebivalk območja opisuje razmere takole:
»Odkar so začeli graditi Jenkovo rezidenco, so se velike jate golobov preselile na bližnje hiše. Grozno je, vse od perja, ponečedeno, do mrtvih golobov. Nemogoče je živeti in biti na vrtu.«
Stanovalci poudarjajo, da ne gre le za estetsko motnjo, temveč za higienski in zdravstveni problem, saj golobji iztrebki lahko predstavljajo tveganje za zdravje in povzročajo škodo na objektih.
Občina: Ukrepi so možni le na javnih površinah
Na vprašanja o ukrepanju so z ljubljanskega Oddelka za varstvo okolja pojasnili, da problematiko prekomernega razmnoževanja golobov obravnavajo celostno in v sodelovanju s strokovnimi institucijami.
»V Ljubljani že izvajamo več ukrepov za obvladovanje populacije golobov, med drugim omejevanje dostopa do hrane, prilagajanje urbanih površin ter ozaveščanje prebivalcev o prepovedi hranjenja.«
Pojasnili so tudi, da so pobudo preučili ter se posvetovali z inšpektorico za področje naravnih virov in zdravstveno inšpektorico. A pristojnosti so omejene.
»Pristojne službe lahko ukrepajo v primeru neustreznih higienskih razmer na javnih površinah in objektih v javni lasti. V primeru zasebnih zemljišč in objektov pa je za zagotavljanje ustreznih higienskih razmer odgovoren lastnik oziroma upravljavec nepremičnine.«
Dovoljeni le preventivni ukrepi
Ravnanje z divjimi pticami je urejeno z zakonodajo s področja varstva narave in zaščite živali. Neposredno poseganje v populacijo golobov brez ustreznih dovoljenj ni dovoljeno.
Med dopustnimi ukrepi so predvsem preventivne rešitve, kot so namestitev zaščitnih mrež, bodic in drugih tehničnih ovir, ki pticam preprečujejo posedanje in gnezdenje na objektih.
Stanovalcem zato občina predlaga, naj se v primeru težav obrnejo na upravnike stavb oziroma lastnike nepremičnin ter jih pozovejo k ustreznim zaščitnim ukrepom.
Odgovornost razpršena, težava pa ostaja
Medtem ko občina poudarja sistemski pristop in omejitve svojih pristojnosti, prebivalci opozarjajo, da se konkretne razmere na terenu ne izboljšujejo.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bi bilo mogoče ob večjih gradbenih posegih v mestnem prostoru vnaprej predvideti tudi vpliv na živalske populacije – in s tem preprečiti, da bi se težava le preselila z ene lokacije na drugo.
Do takrat pa bodo stanovalci Šmartinske in Jenkove, kot pravijo sami, še naprej sobivali z nezaželenimi sosedi s perutmi.
