Zdaj že nekdanji mestni urbanist Janez Koželj je spregovoril o spremembah, ki jih je v njegovem času doživela Ljubljana.
Podžupan profesor Janez Koželj, ki je na mestni občini kar šestnajst let opravljal delo glavnega mestnega urbanista - v aktualnem mandatu župana Zorana Jankovića ga je nadomestil precej mlajši arhitekt Rok Žnidaršič - je ob zaključku svojih mandatov spregovoril za mestno glasilo Ljubljana.
V pogovoru z Jakom Vrečarjem je naslovil tudi številne kritike, da se je Ljubljana v zadnjih letih razvila, a da postaja mesto bogatih in turistov - s trditvijo se sam nikakor ne strinja.
»Najglasnejši so pač praviloma tisti, ki raje kaj kritizirajo kot pa kaj ustvarijo. Namerno spregledajo, kaj je drugače, bolje. Poglejte, nekateri so najprej rekli, da se tako ne da nič narediti, ker je mestna arhitektura oziroma urbanistična ureditev prezapleten klobčič. Potem se je mesto začelo prebujati, pa se je slišalo, da samo 'lišpamo' središče. Pa da bo konec sveta, če se ne bo dalo z avtom peljati po Slovenski.
Potem ko smo ustvarili ogromen prostor za pešce in s tem omogočili, da je arhitektura skupaj s preurejenim javnim prostorom, spomeniki, prenovljenimi zgodovinskimi hišami postala del estetskega doživljanja mesta, so se pritoževali, da je to le kulisa, razglednica za turiste.
V mestu, v katerem imamo že skoraj stoletje Nebotičnik, jih je motilo, da spodbujamo vertikalni razvoj, torej višje stavbe v centru. Pa da jemljemo mesto ljudem na račun zunanje podobe. Da izvajamo gentrifikacijo, da nam ni mar za meščane. Pa ni res!«
Ljubljana je v tujini pridobila ugled
Koželj je z novinarjem delil anekdoto z začetkov svojega mandata, ko je bilo mesto 'oluščeno, sivo, brezbarvno', kolegi iz tujine, ki so prihajali na obisk, pa so ga denimo spraševali, ali je fasada znamenite stavbe Kozolec na Bavarskem dvoru poškodovana še iz kakšne vojne.
»S podobo Ljubljane se pred tem dolgo ni ukvarjal, zanemarjena je bila,« je prepričan.
Prav tako se spominja pomanjkanja dogajanja v glavnem mestu - čez vikend naj bi bila ljubljana 'mesto duhov' in celo meščani so iz nje bežali, saj se niso mogli sprostiti in uživati. Danes, nasprotno, se lahko peljejo po mestu s kolesom, si vzamejo čas zase ob vodi ali v parku, se srečajo s prijatelji.
Rast turizma je bila po njegovem ob vseh spremembah neizogibna in tega ne vidi kot nekaj slabega.
»Dejstvo je, da turizem težko ustaviš. Ko gremo mi kam drugam, uživamo v lepotah drugih krajev in si želimo videti najlepše. Enako je, ko pridejo drugi k nam. To, da je Ljubljana danes tako prepoznavna, da ima v tujini ugled in da je zaželena destnacija, je priložnost za vse.«
Nadalje je naštel prednosti Ljubljane, ki so za turiste posebej privlačne, na primer bogata kulinarična ponudba, sredozemski utrip mesta na vodi, korzo ob reki, supanje, a vse to so po njegovem prednosti mesta, ki niso namenjene izključno turistom niti izključno prebivalcem.
»Če bomo pametno nadaljevali, bomo še naprej v njem uživali vsi,« je prepričan.
Mestna občina veliko bolj uspešna od države, za NUK II in avtobusno postajo ni odgovorna le občina
Koželj je v intervjuju nazadnje okrcal državno politiko, saj je Mestna občina Ljubljana pri izpeljavi projektov po njegovem veliko bolj učinkovita od države.
»Razlika med običajno politiko v Sloveniji in nami je, da smo mi dejansko nekaj naredili,« je bil oster.
»Enega državnega arhitekturnega projekta ne moremo pokazati v mestu v zadnjih desetletjih. Največja gradbena jama pa na papirju že zdavnaj dokončani NUK II in podobno so madeži, ki jih ne more odpraviti samo mesto.«
Tudi na področju nove avtobusne in železniške postaje naj bi mesto Ljubljana počelo vse, kar lahko, a »se je treba zavedati, da to nikakor ni le projekt MOL, temveč širša zgodba«.
