Desetine milijonov evropskih in državnih sredstev, sporna vprašanja okoli dovoljenj in brez jasnega odgovora o odgovornosti. Občina vztraja pri projektu, a scenarija za morebitni neuspeh ne razkriva.
Kanal C0, eden največjih in najbolj spornih infrastrukturnih projektov v Ljubljani, ostaja pod drobnogledom javnosti. Kljub opozorilom dela stroke, nasprotovanju lastnikov zemljišč, protestom ter pravnim postopkom Mestna občina Ljubljana vztraja, da je projekt zakonit in da bo uspešno zaključen.
A vprašanje, ki ga je mestna svetnica Tina Bregant naslovila na župana Zorana Jankovića in pristojne službe, ostaja brez konkretnega odgovora: kaj se bo zgodilo, če kanal C0 ne bo smel v uporabo in bo treba vračati evropska ter državna sredstva?
Mestna občina Ljubljana odgovarja, da je takšen scenarij trenutno zgolj hipotetičen.
»Razprave o morebitnem vračilu sredstev so zato v tej fazi projekta hipotetične,« so zapisali na občini.
Prav v tem delu pa se odpira največje vprašanje: občina ne pojasni, ali ima pripravljen finančni načrt za primer, če bi projekt naletel na nepremostljive pravne ali okoljske ovire.
Projekt za več kot sto tisoč ljudi, odgovornosti pa nihče ne prevzema
Svetniško vprašanje ni bilo usmerjeno zgolj v denar, ampak tudi v odgovornost.
Če bi država ali evropski financerji zahtevali vračilo sredstev, kdo bi odgovarjal? Župan? Mestni svet? Vodstva občinskih služb in javnih podjetij?
Na Mestni občini Ljubljana na to niso odgovorili neposredno.
»Vprašanja morebitne odgovornosti posameznih funkcionarjev ali uradnih oseb je mogoče presojati zgolj na podlagi konkretnih ugotovitev pristojnih organov v ustreznih postopkih,« so pojasnili.
Odgovor pomeni, da občina politične odgovornosti vnaprej ne opredeljuje. Morebitne posledice bi se presojale šele, če bi pristojni organi ugotovili nepravilnosti.
Na vprašanje, ali je župan Zoran Janković pripravljen prevzeti politično in materialno odgovornost, če bi prišlo do vračila milijonov evrov javnega denarja, občina odgovora ni podala.
Mestna občina Ljubljana: Gradnja je zakonita, dovoljenja imamo
Občina zavrača očitke o nezakonitosti projekta in poudarja, da so bila pridobljena potrebna dovoljenja.
»Za izvedbo projekta so bila pridobljena vsa potrebna gradbena dovoljenja, pri čemer je sedem gradbenih dovoljenj pravnomočnih, eno pa dokončno,« navajajo na ljubljanski občini.
Kritiki projekta medtem opozarjajo, da vprašanje ni zgolj v obstoju gradbenih dovoljenj, temveč tudi v drugih postopkih, predvsem glede vplivov na okolje, varovanja vodnega vira in možnosti dejanske uporabe zgrajenega sistema.
Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del na 111 milijonov evrov ovrednotenega velikega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje.
Za projekt je občina dobila okoli 69 milijonov evrov evropskih sredstev in okoli 12 milijonov evrov državnih. Ostalo prispevajo omenjene tri občine.
Kanal zgrajen, uporabnega dovoljenja še ni
Posebej izstopa priznanje občine, da kanal še nima uporabnega dovoljenja.
»Mestna občina Ljubljana trenutno še ne razpolaga z uporabnim dovoljenjem, vendar izvaja vse potrebne aktivnosti za njegovo pridobitev v rokih, povezanih z zaključkom projekta v letu 2027,« so zapisali.
To pomeni, da je fizična gradnja zaključena, vendar projekt še ni dokončno potrjen za uporabo.
Občina ob tem poudarja, da so nekateri postopki odvisni od državnih organov in sodišč.
V ospredju ostaja vprašanje pitne vode
Največ kritik se pri projektu nanaša na traso kanala C0 in njegovo umeščanje na območje, kjer se odpira vprašanje varovanja vodnega vira Ljubljane.
Nasprotniki projekta opozarjajo na tveganja za oskrbo s pitno vodo, medtem ko Mestna občina Ljubljana poudarja, da gre za nujno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Občina projekt predstavlja kot okoljski ukrep, ki bo Ljubljanski urbani regiji omogočil sodobnejši kanalizacijski sistem in izpolnjevanje evropskih zahtev.
Če bo šlo vse po načrtu, vprašanj ne bo. Kaj pa, če ne bo?
Odgovor Mestne občine Ljubljana temelji na predpostavki, da bo projekt uspešno zaključen in da bo uporabno dovoljenje pridobljeno. Vprašanje, ki ga odpira opozicija, pa ostaja: kdo bo nosil posledice, če se ta predpostavka izkaže za napačno?
Pri projektu, vrednem več deset milijonov evrov javnega denarja, namreč ni pomemben le načrt za uspeh, ampak tudi odgovor na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost v primeru neuspeha.
