Pri izviru Kamniške Bistrice po novem stoji tabla, ki prepoveduje, da se tam okopamo.
Izvir Kamniške Bistrice je čudovit kraj s kristalno čisto vodo, ki je od Ljubljane oddaljen le pol ure vožnje. Njegovo lepoto je odkrilo že mnogo Slovencev, številni pa se v poletnih dneh v izviru radi tudi okopajo.
V boj proti kopanju s postavitvijo table
Predstavniki Jamarskega društva Kamnik in Civilne iniciative za Kamniško Bistrico so konec avgusta ob izviru postavili opozorilno tablo, ki prepoveduje kopanje v izviru.
Omenjena društva si ne želijo, da postane izvir Kamniške Bistrice nekakšna »nova top destinacija za vse navdušence tovrstnih seans«.
»Ne nasprotujemo namakanju nog utrujenih planincev. To je povsem nekaj drugega kot pa organizirano kopanje ljudi, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije,« za Ljubljanainfo razlagajo iz Jamarskega društva Kamnik.
Kopanje prepovedano?
Po predpisih in zakonih kopanje v izviru Kamniške Bistrice res ni prepovedano, ni pa tudi dovoljeno.
»Že ko se vprašamo o predpisih in zakonih za predlagano problematiko smo na tankem ledu, saj je tega toliko, da se povprečen odvetnik iz tega prav dosti ne znajde. Specialisti pa vedno najdejo nekaj, kar je napisano ali ni napisano in je v prid njihovemu stranki,« razlaga Vido Kregar iz Jamarskega društva Kamnik.
»Republika Slovenija bo morala to neskladje v zakonih tako rešiti, da bo dejansko kopanje v naravnih vodnih izvirih prepovedano,« razlagajo kamniški jamarji, ki že nekaj let opozarjajo odgovorne na občini, da so podzemeljske vode, ki izvirajo pod velikoplaninsko planoto vse bolj fekalno in tudi drugače onesnažene.
Jamarsko društvo Kamnik opozarja tudi na nespoštovanje ukrepov, ki predpisujejo občasno praznjenje greznic in odvoz komunalnih vod na centralno čistilnico v Domžalah iz objektov, ki v dolini Kamniške Bistrice pogojujejo vse slabšo mikrobiološko sliko pritočnih potokov.
Kopanje v Kamniški Bistrici torej odpade?
Kopanju v naravi načeloma Jamarsko društvo Kamnik ne nasprotuje, so pa mnenja, da človeški izločki v takšni ali drugačni obliki, niso najbolj primerni za mešanje s pitno vodo, kar pa se dogaja.
»To je stvar osnovne etike, saj smo se že v mladih letih naučili, da si po vsakem izločanju umijemo roke. In vsaj jaz se ne spomnim, da bi kdo priporočal, naj potem to vodo popijemo.
Tema je še bolj aktualna, saj človek izloča vse več ostankov hormonov, antibiotikov in podobno, kar sicer pripomore k zdravju tistih, ki jih uživajo, je pa dokaj škodljivo zdravim ljudem, ki take terapije nikakor ne potrebujejo. Javno izraženo mnenje onesnaževalcev pa je, da en kakec v pitni vodi ne more škoditi,« za Ljubljanainfo še razloži Kregar.
