Skoraj 16 odstotkov prebivalstva je tujcev.
Ljubljana je na začetku lanskega leta prvič presegla tristo tisoč prebivalcev. Prvega januarja letos jih je imela 302.826, kar je 8362 več kot pred petimi leti.
Če pogledamo, kdo so, je slika jasna. Tujih državljanov je v mestu v tem času več za 10.552, slovenskih državljanov pa manj za 2190. Vsa rast mesta je torej rast tujih državljanov.
Statistični urad loči tri stvari, iz katerih se sestavi rast mesta: koliko se ljudi rodi in umre, koliko se jih priseli iz tujine ali odseli v tujino ter koliko se jih seli med Ljubljano in drugimi slovenskimi občinami.
Od leta 2020 v Ljubljani vsako leto umre nekaj več ljudi, kot se jih rodi. Lani se je rodilo 2358 otrok, umrlo pa je 2453 ljudi. Tudi med Ljubljano in drugimi občinami se je v zadnjih treh letih več ljudi izselilo kot priselilo, lani 1181. Rast torej prihaja iz tujine. Lani se je od tam priselilo 3750 ljudi več, kot se jih je odselilo, kar je največ v zadnjih petih letih.
Med temi so tudi slovenski državljani, ki se vračajo ali odhajajo, zato selitve iz tujine niso isto kot priseljeni tujci. Prav tako manjše število slovenskih državljanov ne pomeni, da je toliko ljudi odšlo. Nanj vplivajo smrti, rojstva in tudi to, da nekateri tujci med tem dobijo slovensko državljanstvo.
V državi enako, le hitreje
Ljubljana ima z 15,8 odstotka najvišji delež tujih državljanov. Pred petimi leti jih je bilo 12,7 odstotka. A to ni zgodba samo o prestolnici.
V vsej Sloveniji je slovenskih državljanov v petih letih manj za 29.632 ali 1,5 odstotka, v Ljubljani za 0,9 odstotka. Tujih državljanov je v državi več za tretjino, v Ljubljani za 28 odstotkov. Delež tujcev v Sloveniji je zrasel z 8,0 na 10,5 odstotka.
Ljubljana ima 14,2 odstotka prebivalcev države in 21,4 odstotka vseh tujih državljanov. Pred petimi leti jih je imela 22,2 odstotka. Tujci se torej v drugih delih države naseljujejo hitreje kot v Ljubljani.
Med tujimi državljani je še vedno več moških kot žensk, a razlika se manjša. Pred petimi leti so moški v Ljubljani pomenili 62,9 odstotka tujcev, letos 58,6. Tujk je v tem času več za 43 odstotkov, tujcev za 19,5 odstotka. V državi je vzorec enak.
Kar je v Ljubljani drugače
Ljubljana se stara počasneje kot država. Povprečna starost meščana je od leta 2021 zrasla z 42,7 na 43,2 leta, v Sloveniji s 43,7 na 44,6. Starejših od 65 let je v mestu 20,5 odstotka, v državi 22,5.
Tudi naravni upad je blag. Lani je bil v Ljubljani minus 95 ljudi, v vsej Sloveniji minus 4.262. Na tisoč prebivalcev je to v Ljubljani minus 0,3, v državi minus 2,0. V Sloveniji umre več ljudi, kot se jih rodi, že od leta 2017, v Ljubljani od leta 2020.
Iz katerih držav prihajajo tujci, ki živijo v Ljubljani, iz teh podatkov ni mogoče razbrati. Jasno pa je, da so vso rast mesta v zadnjih petih letih prinesli tuji državljani in da enako velja za vso državo.
