Razprava o prihodnosti znamenite stavbe je sprožila nepričakovan predlog: namesto trgovin in luksuznih stanovanj bi vanjo umestili ...
Maximarket ni bil le veleblagovnica, temveč priljubljeno zbirališče in simbol sodobnega mestnega življenja. Ob odprtju je veljal za eno najsodobnejših veleblagovnic v nekdanji Jugoslaviji, Ljubljančani pa so vanj zahajali zaradi mode, nakupov, druženja in mestnega utripa. Danes je podoba nekdanjega živahnega središča precej drugačna.
Nekdanje modne izložbe so izginile, kavarne so se izpraznile, nekateri lokali v Maximarketu in njegovi okolici pa že dalj časa samevajo.
Vprašanje, kakšna prihodnost čaka nekdanji ponos mesta, je odprlo živahno razpravo tudi na spletnem forumu Reddit. Med predlogi je največ podpore dobila zamisel, da bi stavbo spremenili v knjižnico.
Namesto novega NUK 2 bi uporabili Maxi?
Eden od komentatorjev je spomnil na že slišan predlog, da bi država odkupila Maximarket in ga namesto gradnje nove stavbe preuredila v NUK 2.
Po njegovem mnenju bi bila lokacija za knjižnico skoraj idealna: stavba je velika in svetla, stoji ob Cankarjevem domu ter v neposredni bližini enega najpomembnejših trgov v prestolnici, hkrati pa je dobro dostopna.
»Dejansko ni slaba ideja. Stavba že stoji, arhitekturno je posebna, ima neko zgodovino in zgodbo,« se je strinjal drugi uporabnik.
Nekateri so ob tem opozorili, da je Maximarket za potrebe NUK 2 verjetno premajhen. Pojavila so se tudi vprašanja, ali bi konstrukcija stavbe sploh prenesla težo obsežnih knjižnih zbirk, saj so bile trgovske etaže načrtovane za drugačne obremenitve.
Prenova stare stavbe bi lahko zahtevala tudi obsežne prilagoditve, med drugim zaradi dostopnosti, varnosti in posebnih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva.
Bi bila primernejša Centralna tehniška knjižnica?
Drugi predlog je bil, da bi v Maximarket preselili Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani.
Ta se že dolgo spoprijema s prostorsko stisko, med izpitnimi obdobji pa so njene čitalnice pogosto polne. Po mnenju enega od komentatorjev bi lahko v Maxiju uredili večjo čitalnico, študijske sobe, prostore za skupinsko delo in boljši dostop za gibalno ovirane obiskovalce.
Kot primer uspešne preobrazbe so izpostavili nekdanjo veleblagovnico Globus v Kranju, ki so jo preuredili v mestno knjižnico.
»Ideja knjižnice v Maxiju se mi zdi odlična. Prostor ima zgodovino, lokacijo, svetlobo, dostopnost in simboliko,« je zapisala sodelujoča v razpravi.
Obstoječi prostori Centralne tehniške knjižnice bi lahko po tem predlogu ostali namenjeni arhivu, delavnicam, 3D-tiskanju in drugim dejavnostim.
Strah, da bodo nastala luksuzna stanovanja
Ob podpori knjižnici je bilo v razpravi čutiti tudi precej nezaupanja glede prihodnosti objekta. Nekateri se bojijo, da bo stavba še nekaj časa samevala, nato pa jo bo kupil zasebni investitor in v njej uredil luksuzna stanovanja.
Drugi so opozorili, da prazni poslovni prostori niso težava samo Maximarketa, ampak tudi nekaterih drugih delov mestnega središča, denimo okolice Metalke.
Komentatorji so kot razloge za praznjenje centra naštevali visoke stroške, težave z dostopom in parkiranjem ter občutek slabšanja varnostnih razmer. Posebej so izpostavili tudi problematiko uživanja prepovedanih drog na Kongresnem trgu in v njegovi okolici.
Maxi kot novo kulturno središče
Predlog o knjižnici za zdaj ostaja zgolj zamisel, vendar je odziv pokazal, da si številni meščani za znamenito stavbo želijo javno in kulturno vsebino.
Poleg knjižnice bi lahko v njej po njihovih predlogih uredili prostore za bralne klube, otroške dogodke, predstavitve knjig, študij in druženje.
Pri tem bi lahko ohranili tudi znano slaščičarno in dvorano Maxi kluba.
Razprava tako odpira širše vprašanje: ali naj nekdanji simbol ljubljanske trgovine dobi novo javno življenje ali pa bo ena najbolj prepoznavnih stavb v središču mesta še naprej izgubljala vsebino in obiskovalce?
