Ljubljanski župan Zoran Janković si je »nakopal« novega nasprotnika: 400 ton dnevno kljub onesnaženosti, mu očitajo

Osnutek uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predvideva, da bi državno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju države po novem izvajale največ tri in ne več štiri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov znaša maksimalno 160.000 ton (v obstoječi uredbi, sprejeti v letu 2022, so omenjene količine določene pri 180.000 tonah odpadkov).

Po navedbah ministrstva za okolje bi z izgradnjo primernih objektov, ki bodo omogočali sežig gorljivih komunalnih odpadkov, nastalih na ozemlju Slovenije, med drugim zvišali samozadostnost države na področju ravnanja z odpadki. Slovenija namreč po podatkih ministrstva na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo namreč ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. V letu 2017 je bilo v tujino izvoženih 165.000 ton odpadkov, v letu 2021 pa je ta količina presegla 212.000 ton.

Obratu za sežiganje odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, se bodo po napovedih ministrstva v prihodnjih letih pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru.

Bila naj bi najčistejša v Evropi

Ljubljanski župan Zoran Janković je večkrat poudaril, da bi bili izpusti, ki nastanejo pri ogrevanju na podlagi smeti, mnogo nižji od tistih, ki nastanejo pri ogrevanju na plin in kurilno olje.

Kar se tiče lokacije, je po izračunih občine najboljša možna lokacija sežigalnice odpadkov pri Regijskem centru za ravnanje z odpadki Barje (drugi potencialni lokaciji sta ob Letališki cesti in Toplarniški ulici).

Ljubljanski župan je nadalje prepričan, da bo ljubljanska sežigalnica najbolj čista v Evropi, saj bodo izpusti v skladu z na ravni EU določenimi najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT) maksimizirani do najnižje dovoljene vrednosti.

Čez štiri leta, ko bo sežigalnica zgrajena, bo, tako je prepričan župan Janković, ljubljanska občina 70-odstotno energetsko samooskrbna. Zrak bo čistejši, položnice za uporabnike toplovoda pa 20 odstotkov nižje, je še poudaril. 

Zrak, ki ga dihamo

Se je pa te dni v razpravo »vmešal« Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

»Ta teden se izteče rok za oddajo pripomb na Uredbo o sežiganju odpadkov, ki bo omogočila podelitev koncesije za sežiganje odpadkov za 30 let brez predhodne ocene tveganja. Ljubljana je danes mesto z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji. Čaka pa nas še sežigalnica za 400 ton odpadkov dnevno,« so sporočili.

Spomnimo. Preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih Evropske agencije za okolje je Ljubljano glede na kakovost zraka uvrstila v zadnjo šestino evropskih mest: med 372 mesti se je uvrstila na 310. mesto in s tem v krog 71 držav s slabo kakovostjo zraka, kar pomeni koncentracijo drobnih delcev nad 15,1 mikrogramov na kubični meter zraka. Koncentracija v Ljubljani ne presega močno tega števila, saj je imela koncentracijo drobnih delcev 15,4 mikrogramov na kubični meter zraka.

Ljubljanski župan je v odzivu izpostavil, da številkam ne oporeka, si pa želi, da bi se pri glavnih mestih upoštevalo ne le merilnih postaj ob prometnicah, temveč tudi v zaledju. 

Postaje namreč stojijo na Celovški cesti, Vojkovi cesti in Cesti v Mestni log.