Kandidat Levice za ljubljanskega župana je predstavil štiri temeljne programske usmeritve.
Luka Mesec je 15. julija 'presenetil' slovensko javnost, predvsem pa Ljubljančane, z napovedjo, da bo na letošnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana Ljubljane.
Kandidat Levice se v župansko tekmo podaja pod geslom »Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo«.
Ob napovedi kandidature je poudaril, da prestolnica po dveh desetletjih istega župana potrebuje spremembo in novo smer razvoja, pri čemer aktualnemu županu Zoranu Jankoviću ni odrekel zaslug za razvoj mesta.
Danes je Mesec predstavil prve konkretne programske zaveze. Razdelil jih je na štiri temeljne usmeritve: Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo, mesto, ki ga upravljamo skupaj, prometno pretočna Ljubljana ter zelena in varna Ljubljana.
»Ljubljana je v zadnjih 20 letih imela cilj postajati najlepše mesto na svetu. Po 20 letih pa je čas za novega župana, za nova merila uspeha in za novo generacijo,« so bile njegove osrednje misli.
V prvem letu fokus na vrtce
Prvo programsko usmeritev je Mesec poimenoval »Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo«. Povedal je, da želijo prekiniti trend vsakoletnega naraščanja cen in življenjskih stroškov v mestu.
Kot prvi konkretni ukrep je napovedal, da bodo v prvem letu njegovega morebitnega županskega mandata uvedli brezplačne vrtce za vse otroke v Ljubljani.
»Vrtec danes lahko posamezne starše stane tudi čez 400 evrov, kar močno obremenjuje družinske proračune, in glede na to, da jih 95 odstotkov otrok, starejših od treh let, obiskuje, je treba na vrtec gledati kot na prvo izobraževalno institucijo, ki bi morala biti brezplačna, tako kot je brezplačno šolstvo v Sloveniji.«
V najbolj problematičnih delih mesta bi Airbnb omejil na 30 dni
Velik del predstavitve je Mesec namenil stanovanjski problematiki. Dejal je, da so se cene stanovanj v Ljubljani od leta 2015 podvojile ter da visoke najemnine in stroški stanovanjskih posojil iz mesta izrivajo ljudi brez lastniških stanovanj.
»Če nimaš lastniškega stanovanja v Ljubljani, si lahko tudi rojen Ljubljančan ali pa priseljen Ljubljančan iz tega mesta dobesedno izganjan.«
Po njegovem prepričanju stanovanjsko problematiko dodatno poslabšuje trenutni model upravljanja občine, ki želi v mesto privabiti čim več turistov. Ob tem se stanovanja pospešeno spreminjajo v turistične apartmaje in kratkoročne nastanitve, kar po njegovi oceni zvišuje najemnine in cene nepremičnin.
Mesec je ob tem navedel podatek, da naj bi bilo letos v Ljubljani že 14.000 praznih stanovanj.
Napovedal je, da bo 1. januarja 2027 začel veljati nov zakon, ki bo kratkoročno oddajanje posameznega stanovanja v Ljubljani omejil na največ 60 dni na leto.
Njegova mestna uprava bi nato v najbolj problematičnih predelih mesta pripravila odlok, s katerim bi to obdobje skrajšali na 30 dni.
Napovedal je tudi nadzor nad upoštevanjem predpisov in pridobivanjem potrebnih soglasij.
»Kdor nima soglasij sosedov, kdor nima ustreznih dovoljenj, ne more oddajati stanovanja na Airbnbju. Ker stanovanje ni investicija in stanovanje ni apartma za turiste, stanovanje mora postati dom za Ljubljančane in Ljubljančanke.«
Poudaril je, da najlepših delov mesta ne želijo več prepuščati turističnim nastanitvam, medtem ko so prebivalci zaradi naraščajočih cen iz njih izrinjeni.
»Kdor živi v Ljubljani, kdor želi delati in ustvarjati v Ljubljani, ta mora imeti pravico tukaj si tudi ustvariti dom. In to bomo pokazali z zelo odločnimi ukrepi v prvem letu mandata.«
Za soseske in četrtne skupnosti
Drugo programsko usmeritev je Mesec poimenoval »mesto, ki ga upravljamo skupaj«. Sedanjemu mestnemu vodstvu je očital, da Ljubljana prepogosto postaja mesto, ki je upravljano iz ene pisarne, v kateri o večini stvari odloča en človek.
Kot primer je navedel urejanje parkirišč v Štepanjskem naselju. Dejal je, da se mestna oblast o tem ni pogovarjala s prebivalci, ampak jih je postavila pred izvršeno dejstvo. Posledica je bil referendum, na katerem je po njegovih navedbah skoraj 40.000 meščank in meščanov sporočilo, da se s takšno politiko ne strinjajo.
»Mesto ni en človek, mesto smo mi vsi. In zato mesta ne bo upravljal samo župan, ampak ga bomo vodili skupaj,« je poudaril.
Mesec je napovedal, da bodo pet odstotkov celotnega občinskega proračuna namenili soseskam in četrtnim skupnostim. Mestna uprava bi prebivalcem pomagala pri pripravi projektov, o katerih bi nato soodločali meščani.
Kot mogoče projekte je navedel urejanje parkirišč ter gradnjo novih vrtcev in otroških igrišč.
»Na ravni četrtnih skupnosti bomo omogočili soodločanje meščank in meščanov o projektih, ki naj se tam zgodijo, in v ta namen bomo odstopili pet odstotkov celotnega občinskega proračuna.«
Po njegovih besedah bi na ta način mesto premaknili od politike enega človeka k mestu, ki bi ga prebivalci vodili in upravljali kot skupnost.
Rumeni pasovi za avtobuse na mestnih vpadnicah
Tretja programska usmeritev je prometno pretočna Ljubljana. Kandidat za župana, sicer nekdanji minister, je navedel podatek, da se je v zadnjih 11 letih število vsakodnevnih avtomobilskih voženj po mestu povečalo za 90.000, medtem ko naj bi javni potniški promet v istem obdobju izgubil 23.000 potnikov na dan.
Po njegovih navedbah se vsak dan v Ljubljano z avtomobilom pripelje 100.000 ljudi. Zato napoveduje širitev sistema P+R na mestnih vpadnicah.
Na vseh mestnih vpadnicah bi uredili rumene pasove za avtobuse, povečali pogostost avtobusnih povezav in na teh vpadnicah uvedli brezplačen javni prevoz. Tako bi se lahko ljudje, ki bi avtomobile pustili na parkiriščih pred mestom, do središča brezplačno pripeljali z javnim prevozom.
Kot merilo uspeha je izpostavil skrajševanje časa, ki ga ljudje potrebujejo za prihod do mestnega središča.
»Če danes zaradi gneče potrebuje 20, 25 ali celo 30 minut, nas bo zanimalo, kdaj bo potreboval 18 minut, kdaj 15 in kdaj 13. To bo merilo uspeha.«
Mesto bi po njegovih besedah merilo, kako hitro se je mogoče s parkirišč pred mestom po mestnih vpadnicah pripeljati do središča.
»Z rumenimi pasovi, s pogostejšimi linijami in z brezplačnim javnim prevozom po mestnih vpadnicah bomo pospeševali in prepričevali ljudi, da se poslužijo te vrste prometa.«
Ob vsaki prenovi ceste prostor za pešce, kolesarje in javni promet
Mesec je posebno pozornost namenil tudi kolesarski infrastrukturi. Po podatkih, ki jih je predstavil, se v Ljubljani s kolesom vsakodnevno prevaža 11 odstotkov ljudi, medtem ko je ta delež v Kölnu 31-odstoten, v Københavnu pa 25-odstoten.
»Peljite se po kolesarskih stezah po Ljubljani, pa boste sami ugotovili, zakaj. Ker so te necelovite, pogosto nezaključene, skačete s pločnika na cesto, in prepogosto so kolesarji v konfliktu s pešci.«
Napovedal je, da bodo ob vsaki prenovi ceste preverili, kje je prostor za kolesarje, pešce in javni promet. Tem trem oblikam mobilnosti naj bi pri preurejanju mesta namenili prednost.
Ljubljana kot 15-minutno mesto
Vprašanje prometne pretočnosti je Mesec povezal tudi z dostopnostjo storitev. Napovedal je uresničevanje načela 15-minutnega mesta, ki je po njegovih besedah že zapisano v strateških dokumentih Mestne občine Ljubljana, vendar ostaja neuresničeno.
Za vsako sosesko bi pripravili načrt, kako prebivalcem v 15 minutah omogočiti dostop do temeljnih storitev, kot so trgovina, dolgotrajna oskrba, tudi na domu, vrtec, šola in park.
»Tako bomo zarisali mesto, da bo lahko zares začelo delovati kot 15-minutno mesto. Če to uspeva Parizu, lahko to uspe tudi Ljubljani.«
Varne sobe in reševanje brezdomstva po načelu Housing First
Četrto programsko usmeritev je Mesec poimenoval »varna in zelena Ljubljana«. Varnost in zelenje je po njegovih besedah namenoma združil v eno področje.
Dejal je, da prebivalce, s katerimi se pogovarjajo po mestu, moti občutek, da mestna oblast gleda proč pri težavah, kot sta uživanje prepovedanih drog in brezdomstvo.
Napovedal je tesnejše sodelovanje občine z nevladnimi organizacijami, vzpostavitev varnih sob za uporabnike prepovedanih drog ter reševanje brezdomstva po načelu Housing First oziroma »najprej stanovanje«. Oba problema bi po njegovih besedah začeli aktivno reševati tudi s socialno pomočjo.
»Mi ne bomo več puščali nevladnih organizacij samih, da se s temi težavami soočajo, ampak bomo skupaj z njimi pristopili, da se aktivno začnejo reševati ti problemi.«
Kot nekdanji minister za delo se želi pri teh projektih tudi osebno angažirati.
»Na ta način pomagamo tako ljudem, ki so se znašli v teh težavah, kot konec koncev vsem, ki jih zelo moti in jih upravičeno moti, da po mestu prepogosto srečujemo odvržene igle in podobno.«
Zelenje kot temeljna podnebna infrastruktura
Mesec je v nadaljevanju opozoril, da je bil letošnji junij v Ljubljani za skoraj tri stopinje toplejši od povprečnih junijskih temperatur med letoma 1991 in 2020.
Zelenje bi zato obravnaval kot temeljno podnebno infrastrukturo mesta. Napovedal je ozelenjevanje streh trgovin in industrijskih objektov, revitalizacijo petih zelenih klinov, ki prezračujejo mesto, ter drugačen odnos do dreves.
»To pomeni, da moramo začeti delati vse, da bomo v mestu postavili zelenje, kjerkoli se ga da: na strehe, na strehe trgovin, na strehe industrijskih obratov, da se revitalizira pet zelenih klinov, ki prezračujejo mesto, skrbijo za to, da je zrak v mestu boljši, kot je danes, in da se na drevesa začne gledati kot na temeljno podnebno infrastrukturo.«
