Ljubljanski mestni svet je sprejel prometno strategijo do leta 2032 in dopolnjen osnutek sprememb prostorskega načrta. Opozicija opozarja na neskladja med obema dokumentoma in dvomi o izvedljivosti ciljev.
Ljubljanski mestni svet je na seji potrdil novo prometno strategijo občine do leta 2032, ki spodbuja uporabo trajnostnih oblik mobilnosti, ter podprl dopolnjen osnutek sprememb odloka o občinskem prostorskem načrtu.
Dokumenta sta naletela na podporo večine, a tudi na vrsto kritik opozicije, ki opozarja na neuresničene cilje in medsebojna nasprotja med obema strategijama.
Prometno strategijo je podprlo 32 svetnikov, eden je bil proti. Po besedah Vite Kontić Bezjak, vodje odseka za trajnostno mobilnost in javni prostor, strategija ohranja cilj, da bo dvotretjinski delež potovanj, opravljen s trajnostnimi oblikami prevoza, tretjina pa z avtomobili. Ljubljana si želi postati ogljično nevtralno mesto, kjer so osnovne storitve dostopne v 15 minutah hoje ali vožnje s kolesom.
Med osrednjimi usmeritvami so krepitev javnega potniškega prometa, razvoj varnih kolesarskih in peš povezav ter izboljšanje dostopnosti javnih prostorov zunaj mestnega središča. Poseben poudarek je tudi na večmodalnih točkah, ki bodo omogočale prestopanje med različnimi oblikami prevoza, vključno s sistemom 'parkiraj in se pelji'.
Župan Zoran Janković je ob tem napovedal, da bodo svetniki na novembrski seji odločali o znižanju cen dovolilnic za stanovalce in širjenju območij, kjer bodo veljale. Na območjih s parkomati pa občina načrtuje povišanje cen parkiranja ter uvedbo enotnega dnevnega časa, med 6. in 22. uro, ter nočnega, med 22. in 6. uro.
Kritike opozicije: Cilji so lepi, a na papirju
Čeprav so se svetniki strinjali s cilji strategije, so številni opozorili, da so ti enaki kot v prejšnjih dokumentih, ki pa se niso uresničili.
Aleš Primc in Jožef Horvat (samostojna svetnika) sta predlagala, da bi Ljubljana razmislila o mestni podzemni železnici, saj avtobusni promet po njunem stagnira.
»Česar niste uspeli narediti v 20 letih, boste pa zdaj? Čas je, da se naredi nekaj drugega,« je dejal Primc.
Svetniki so kritizirali tudi neusklajenost prometne in prostorske politike. Dokument o prostorskem načrtu namreč predvideva širitev obvoznice in nova parkirišča, kar je po mnenju nekaterih v nasprotju z idejo o zmanjšanju motornega prometa.
Katarina Konda, vodja oddelka za urejanje prostora, je pojasnila, da se v torek začne javna razgrnitev sprememb prostorskega načrta, ki bo trajala do 21. novembra.
Spremembe vključujejo širitev južne in vzhodne obvoznice, gradnjo tivolskega železniškega loka ter spremembo namembnosti območja remize LPP.
Skrbi zaradi pozidave in kakovosti zraka
Več svetnikov je opozorilo na nevarnost prekomerne pozidave in izgube zelenih površin.
Urška Honzak (Levica) je izrazila skrb, da se zazidava širi tudi na trenutno nepozidana območja in kmetijska zemljišča, medtem ko je Ištvan Išt Huzjan opozoril, da se bo s tem kakovost zraka še poslabšala.
Med nasprotniki načrtov za gradnjo sežigalnice na Barju in garažne hiše pod tržnico je bil tudi Primc, ki je dejal, da bo civilna družba zaščitila pitno vodo, zrak in staro Ljubljano.
Pred sejo je pred Mestno hišo potekal tudi shod za zaščito čiste pitne vode, kjer so udeleženci znova izrazili nasprotovanje projektu kanalizacijskega kanala C0.
