Iz seštevka naj bi bilo izločenih za okoli 360 milijonov evrov projektov.
Po poročanju Siol.net zveza Nato med obrambne izdatke Slovenije ni priznala več infrastrukturnih projektov, med njimi tudi celovite prenove oziroma nadgradnje osrednje železniške postaje v Ljubljani.
Slovenija je v času vlade Roberta Goloba med obrambne izdatke vključila tudi nekatere večje prometne projekte, ki naj bi bili pomembni za vojaško mobilnost. Vendar pa je Natov sekretariat pri preverjanju slovenskega izračuna te stroške izločil.
Skupna vrednost izločenih projektov naj bi znašala okoli 360 milijonov evrov.
Med projekti, ki jih Nato ni upošteval, je tudi prenova ljubljanske železniške postaje, enega največjih prometnih projektov v državi. Slovenija je svojo odločitev utemeljevala s tem, da bi lahko infrastruktura služila tudi premikom vojaške opreme in enot v okviru Natove vojaške mobilnosti, vendar zavezništvo takšne razlage ni sprejelo.
Podrobnosti o vseh projektih, ki jih je Slovenija želela vključiti med obrambne izdatke, niso v celoti znane, saj dokument, ki ga je razkrilo ministrstvo za obrambo, nosi določeno stopnjo tajnosti. Zato tudi ni jasno, kolikšen del od omenjenih 360 milijonov evrov predstavlja prav ljubljanska železniška postaja.
Prenova osrednje železniške postaje v Ljubljani vključuje nadgradnjo tirov, peronov, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter gradnjo novega približno 110 metrov dolgega nadhoda. Za projekt je predvidenih tudi nekaj manj kot 175 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
Nato obrambne izdatke članic ocenjuje po enotni metodologiji, ki upošteva predvsem izdatke, namenjene potrebam oboroženih sil, zavezniških sil ali samega zavezništva. Zato lahko prihaja do razlik med nacionalnimi proračunskimi prikazi in ocenami Nata.
Izločeni tudi drugi veliki infrastrukturni projekti
Ljubljanska železniška postaja ni edini projekt, ki ga Nato ni priznal kot obrambni izdatek. Po poročanju TV Slovenija zavezništvo iz slovenskega izračuna ni upoštevalo niti nekaterih drugih pomembnih infrastrukturnih naložb.
Med njimi naj bi bili povečevanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, rekonstrukcija in razširitev nekaterih odsekov primorske ter štajerske avtoceste, gradnja drugega tira med Divačo in Koprom ter povečanje transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic.
Slovenija je te projekte uvrščala med obrambne izdatke zaradi njihovega pomena za morebitne premike vojaške opreme in enot. Odločitev Nata pa kaže, da sama vključitev prometne povezave v omrežje vojaške mobilnosti še ne pomeni, da se lahko celotna civilna infrastrukturna naložba šteje med temeljne obrambne izdatke.
Slovenija ostaja pod dvema odstotkoma BDP
Po najnovejših ocenah Nata bo Slovenija leta 2026 za temeljne obrambne potrebe namenila 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda. Leta 2025 je ta delež znašal 1,57 odstotka BDP.
S tem Slovenija ostaja edina članica zavezništva, ki ne dosega dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke. Španija in Belgija naj bi letos dosegli natanko dva odstotka.
Priznani obrambni izdatki Slovenije so se v zadnjih letih sicer povečali. Z okoli 1,3 odstotka BDP oziroma približno 740 milijonov evrov so se povzpeli na več kot milijardo evrov oziroma 1,57 odstotka BDP.
Predsednik vlade Janez Janša je ob objavi Natovih ocen opozoril, da nedoseganje dogovorjenega deleža ne vpliva le na verodostojnost Slovenije v zavezništvu, temveč tudi na vprašanje lastne varnosti države.
