Danes je ministrstvo za okolje in prostor v javno predstavitev in obravnavo podalo osnutek uredbe o krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne.
Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme.
Nahaja se v Ljubljanski kotlini, obsega pa tudi dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica. Vse skupaj meri 416,43 hektarov.
Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje uvrščeno v ekološko pomembno območje in v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.
Kaj je tam posebnega?
Največja mokrišča znotraj gozda so poplavno območje Rovščice s črnojelševjem (Blata) ter tri še ohranjena prehodna barja, ki so zelo redek habitatni tip v Sloveniji.
Na območju celotnega gozda so prisotna tudi številna manjša mokrišča: mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirni kraki in poplavna območja potokov Rovščica, Želodnik in Erjavec.
Zaradi raznolikosti in prepleta kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti je tukaj prisotna visoka biodiverziteta, vključno s številnimi slovensko in evropsko ogroženimi in zavarovanimi vrstami ter habitatnimi tipi. Območje ima tudi posebne in kompleksne hidrološke lastnosti.
Kaj nam to prinaša?
Zavarovana območja za ohranjanje narave so prvenstveno naravovarstvena kategorija, in sicer služijo kot upravljavski mehanizem za zavarovanje naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, sodijo na primer zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, in pa ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ter večjo prepoznavnost območja.
Zavarovana območja prinašajo zaradi svoje funkcije, ki je ohranjene narave, dodano vrednost v prostoru, saj ohranjena narava omogoča pomembne ekosistemske storitve in koristi (na primer obnavljanje vodnih virov in zagotavljanje čistega zraka). Prav tako sprosti ljudi telesno in duhovno v naravnem okolju, krepi prepoznavnost območja in bogati kulturni utrip naselij.
Kakšne so omejitve?
Krajinski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju parka ne bo dovoljeno vanj posegati ali umeščati in izvajati aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka.
Za celotno območje veljajo splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v delovanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami. Omejuje pa se gradnje in posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje.
S tem se želi doseči ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
Mnenje lokalnih prebivalcev šteje
Ustanovitev zavarovanega območja pomeni usklajevanje številnih interesov, ki so na tem območju prisotni.
Pri tem bo zelo pomembno mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje, da zavarovano območje in ohranjena narava prinašata dolgoročne koristi za kakovostno življenje.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je lani pripravil strokovno podlago, ki je Ministrstvu za okolje in prostor služila kot osnova za pripravo osnutka akta za zavarovanje tega območja kot krajinskega parka. Usklajevanje osnutka akta o zavarovanju je že potekalo z obema občinama.
Organizirani bosta tudi dve javni obravnavi:
- občina Domžale: 5. april, ob 17.00, v prostorih Knjižnice Domžale, Cesta talcev 4, Domžale;
- občina Lukovica: 6. april, ob 17.00, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika, Stari trg 1, Lukovica.
V času javne predstavitve je gradivo na vpogled na spletni strani E-demokracija in spletnih straneh občin. Elektronska predstavitev omogoča tudi vpogled kartografskega gradiva do parcele natančno, in sicer na spletni povezavi Agencije Republike Slovenije za okolje.
V okviru javne obravnave lahko javnost poda pisne pripombe in mnenja na osnutek uredbe o krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne.
Pripombe in predlogi se lahko do 28. maja 2022 podajo na spletni strani E-demokracija v komentarju, po pošti na naslov ministrstva za okolje in prostor ali na mestih javne predstavitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov.
