Intenzivno zanimanje za nenavadno Plečnikovo osebnost je občasno tudi zasenčilo njegovo delo in številne ljudi, ki so mu pomagali pri ustvarjanju, so zapisali ustvarjalci razstave. Zato so se tokrat odločili dati prednost prav tema dvema aspektoma.
Plečnikova dediščina skupnostnih in javnih prostorov se na razstavi UNIVERSUM Plečnik: Od delavnice do mita skozi arhivske načrte, makete, skice in fotografije razkriva kot kompleksna in celostna vizija povezanega sveta.
Arhitekturni fenomen
Leta 1921 se je Jože Plečnik po desetletjih dela v tujini vrnil v domačo Ljubljano.
Takrat že slavni arhitekt z mednarodno kariero je kot profesor na novoustanovljeni univerzi skupaj s svojimi študenti in podporniki začel graditi svojstven arhitekturni, umetniški in etični svet, ki je skozi desetletja prerasel v prav poseben arhitekturni fenomen.
Plečnikova šola je bila organizirana kot delavnica, ki jo je obvladoval mojster z izjemno avtoriteto in predanostjo poklicu.
Do svoje smrti leta 1957 je Plečnik ustvaril enega najbolj samosvojih arhitekturnih opusov 20. stoletja, ki ga ni mogoče umestiti v nobeno od uveljavljenih arhitekturnih smeri.
Izobrazil je tudi več generacij arhitektk in arhitektov, ki so v drugi polovici 20. stoletja ustvarili prepoznavni modernizem ljubljanske šole.
Kulturna in turistična ikona
Plečnikovo delo je bilo po njegovi smrti odrinjeno ob rob zanimanja stroke in družbe, v sedemdesetih letih pa je zanimanje zanj spet začelo naraščati.
Zadnjega pol stoletja je Plečnikov opus stalnica slovenskega in mednarodnega preučevanja, vedno bolj pa postaja tudi kulturna in turistična ikona.
Izbrani Plečnikov opus je od leta 2021 del UNESCO seznama svetovne dediščine, njegov ustvarjalec je eden izmed najprepoznavnejših arhitektov 20. stoletja, postal pa je tudi nacionalni mit in poblagovljena ikona.
Kustosi razstave, ki bo na ogled do 21. maja 2023 so dr. Miloš Kosec, Natalija Lapajne, Tomaž Štoka in dr. Bogo Zupančič, ki poudarjajo, da v razdrobljenem in privatiziranem svetu 21. stoletja še bolj kot kdaj prej potrebujemo učenje iz dela Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev, pa tudi kritično predelavo mitov o njegovi osebnosti in odnosa do njegove dediščine.
Starejše novice
