Na Bolhi smo opazili, da se v centru Ljubljane prodaja šestsobno stanovanje, in sicer za rekordnih 1.300.000 evrov. Preverili smo ozadje zasoljenih cen na nepremičninskem trgu.
Na Bolhi smo izbrskali oglas nepremičnine, ki naj bi predstavljala investicijsko priložnost v samem središču Ljubljane.
Šestsobno stanovanje je umeščeno v večstanovanjski stavbi, ki je bila zgrajena leta 1949, nazadnje pa prenovljena leta 2011.
Stanovanje v prvem nadstropju in mansardi obsega 282 kvadratnih metrov in je trenutno urejeno v sedem nastanitvenih enot. Stoji tristo metrov od Tromostovja in Prešernovega trga. Večina apartmajev ima pogled na center in Ljubljanico.
Je cena upravičeno tako zasoljena?
Epidemija pozitivno vplivala na cene nepremičnin
O tem, kako je epidemija vplivala na cene nepremičnin, smo se pogovarjali z Zoranom Đukićem, direktorjem STOJA TRADE. Pove, da je epidemija pozitivno vplivala na cene nepremičnin, in sicer zaradi štirih razlogov.
Poroštvo države
Prvi je ta, da najemniki kljub interventnim zakonom v najhujšem obdobju niso mogli nižati cen najemnin, ki jih plačujejo – čeprav so na primer izgubili službo, so morali ves čas plačevati polne najemnine. Najemodajalci so jih lahko po treh mesecih neplačevanja najemnin vrgli ven. Prešinilo jih je, da je za njih bolje oziroma bolj varno nepremičnino kupiti, saj jih ob izposoji denarja na banki tako šest mesecev varuje poroštvo države.
Nepremičnina je naložba, ki je ne moreš zares izgubiti.
Drugi razlog je ta, da je na računih trenutno okoli 22 milijard evrov: ljudje se bojijo inflacije, nekatere banke so začele uvajati tudi ležarine.
Ljudje naj bi od krize leta 2008 pa nekje do leta 2017, ko je vladalo zatišje, čakali z nakupi. Denar, ki se je v tem času nakopičil in uskladiščil, so sedaj začeli na veliko zapravljati. Pove, da se jim zdi najbolj varno vlagati v nepremičnine.
Utesnjenost v dozdajšnjih prebivališčih
Na cene je pozitivno vplivalo tudi dejstvo, da so ljudje v času epidemije že dlje časa stisnjeni v stanovanja, saj delajo od doma, prav tako pa se od doma šolajo njihovi otroci – povpraševanje po hišah (na primer po manjših enodružinskih na obrobju mest) in vikendih je ogromno.
»Poceni denar«
Četrti razlog naj bi bil ta, da se lahko trenutno poceni zadolžujemo – zaradi ukrepov Evropske centralne banke je v obtoku velika količina denarja, veljajo ugodne obrestne mere.
Če strnemo: tisti, ki so si to lahko privoščili, so se preselili iz manjšega na večje zaradi vseh razlogov, povezanih z novim koronavirusom, ležarinami in inflacijo.
Najbolj vroča roba na trgu
Pove, da se najbolje prodajajo tri in štirisobna stanovanja ter hiše med 300 in 700 tisoč evri, ki so različnih velikosti (cena variira glede na lokacijo).
Primankljaj najemnih stanovanj
V državi naj bi primanjkovalo okoli deset tisoč najemnih stanovanj. Republiški in ljubljanski stanovanjski sklad napovedujeta, da bosta v naslednjih sedmih letih zgradila približno 4500 najemnih stanovanj, kar pa ne bo zadovoljilo niti polovico potrebe po njih.
Težava za vlagatelje naj bi bile zlasti visoke cene zemljišč oziroma premajhno število zazidljivih zemljišč.
PREBERITE ŠE:
Oblastniki ne ločujejo med kmetijskimi in degradiranimi parcelami
Zoran Đukić meni, da tiči razlog v tem, da oblastniki ne ločujejo med kmetijskimi parcelami, ki jih je seveda treba zaščititi, in neprimernimi, degradiranimi parcelami, ki sicer imajo status kmetijskih, a to niso – so namreč zapuščene in ležijo na senčnih območjih, na hribovitih površinah, v kotanjah … Tovrstnim površinam bi bilo treba spremeniti status in jih uporabiti, a MOL in država nočeta prisluhniti predlagateljem in sodelovati z njimi.
Doda, da bi bilo treba spremeniti tudi politiko najemnih stanovanj oziroma narediti nek načrt na občinski in državni ravni. Stanovanjski sklad sicer premika zadeve v pravo smer, vendar ostaja na tem področju še ogromno manevrske širine.
