Ko smo jeseni ali zgodaj spomladi naš vrt prekopali in pripravili na setev, smo prezračili in zrahljali našo zemljo.
Ker gre za živo stvar, kjer je ogromno organizmov, ki skrbijo za rodnost in življenje naših plodov, je seveda potrebno imeti pravo zemljo za vrtove.
Zemlja se vsako leto iztroši, s prekopavanjem pa spremenimo tudi ekosistem v zemlji. Zato moramo za optimalno rast dodajati organska gnojila oziroma gnojila za plodovke, če sadimo na primer paradižnik, papriko, čili in podobno.
Izberite rastline, ki jih boste posadili
Če ne veste katere sadike ali semena bi posadili, vam priporočamo, da začnete z bolj enostavnimi in najbolj priljubljenimi rastlinami. Mednje štejemo solato, paradižnik, korenje, papriko…
Te rastline niso preveč zahtevne in jih lahko posejemo direktno na vrt. Če je zemlja za vrtove dovolj kvalitetna in smo semena posejali dovolj globoko v zemljo, nam jih niti ptice ne bodo mogle pojesti.
Če bi imeli rajši zgodnje rastline, lahko semena posejete že zgodaj spomladi in jih imate na svojih okenskih policah, kjer vam bodo do konca meseca maja že lepo vzklile.
Če se boste odločili za sadike, priporočamo, da se odločite za bolj zahtevne rastline, ki nam običajno težje uspevajo. Sem sodi jajčevec, por, rdeča pesa, brokoli, ohrovt, ...
Ko sadike posadimo na vrt, izberemo takšne, ki so močne, zdrave in čvrste. Tako imajo več možnosti, da uspejo.
Gre za selekcijo, ki je tudi tukaj žal včasih potrebna. V primeru da imamo dovolj velik vrt, lahko zasadimo vse sadike, za katere smo se skozi zgodnjo pomlad trudili, da smo jih vzgojili.
Sajenje plodovk
Pravi čas za sajenje plodovk je, ko temperatura naraste nad 20 stopinj celzija. Pomembno je, da ne pričnemo s prehitrim sajenjem, ker so tla še hladna in se korenine ne morejo razviti.
Med najbolj občutljive sodijo paprika, kumare, melone ter lubenice, pri katerih nočna temperatura ne sme pasti pod 10 stopinj celzija.
Ko smo poskrbeli za prave življenjske pogoje sadike, bo potrebno tudi gnojilo za plodovke. Tako bomo poskrbeli za boljšo rast in več možnosti, da nam sadike uspejo.
Gnojilo za plodovke pomaga pri pomanjkanju kalcija in omogoča bujnejšo rast.
Kumarice, paprike in bučke
Kumarice vsebujejo kar 97 odstotkov vode, zato jih je potrebno veliko zalivati. Še posebej v vročih dneh jih pogosto namakamo in poskrbimo za dobro oskrbo z vodo.
Kumarice bodo bolj zdrave, če jih bomo sadili ob opori. Njene dobre sosede so fižol, grah, rdeča pesa, por, drobnjak, koruza, zelje… Zraven kumaric pa ne smemo saditi krompirja lubenice, redkvic, bučk, melon.
Bolj pogosto, kot jih bomo trgali, bolj bodo rastle!
Ker je tudi paprika ena izmed bolj občutljivih plodovk, mora imeti pravo zemljo ter ustrezno temperaturo. Temperatura za sajenje paprike mora biti že visoka (nad 25 stopinj celzija).
Papriko lahko sadimo zraven solate, redkvic, drobnjaka, koruze, rabarbare, … Ne sadimo pa je zraven paradižnika in krompirja.
Tudi papriko je potrebno veliko zalivati in namakati, najbolj priporočljivo pa je kapljično namakanje.
Plodove obiramo, ko imajo dovolj barve in spremenijo okus.
Bučke lahko sadimo istočasno s paradižnikom in papriko. Niso tako občutljive kot paprika in lažje prenesejo nižje temperature. Najbolje uspevajo na rahlih tleh, kjer je veliko organskega materiala.
Ker se zelo razrastejo, jih sadimo na približno en meter dolgi razdalji. Ena bučka namreč potrebuje več kot en kvadratni meter prostora.
Zelo dobro uspevajo s solato, redkvicami, špinačo, paradižnikom, baziliko in koruzo. Ne uspevajo dobro s krompirjem, rdečo peso in špinačo.
Jajčevec in feferoni
Jajčevec od vseh naštetih raste najpočasneje ter daje največ plodov v rodovitni in zelo vlažni zemlji. Zelo dobro ga je saditi tudi v rastlinjaku, saj potrebuje veliko toplote.
Jajčevec velja za bolj zahtevno sadiko, ki jo moramo posaditi prej kot papriko in paradižnik.
Ko jajčevec presadimo na prosto, se mora navaditi zunanje temperature, zato je priporočljivo, da ni na prepihu oziroma zelo mrzlem območju.
Njegove dobre sosede so solata, špinača, grah, redkvica, ognjič, fižol in bob. Slabi sosedje pa so krompir, paradižnik in višje rastline, ki zastirajo sonce.
Feferone lahko sadimo skupaj s papriko in jih na vrt posadimo, ko so tla ogreta. Dobri sosedi feferonov so grah, fižol in bob, ne sadimo pa ga ob krompirju, paradižniku, papriki in jajčevcu.
Sajenje paradižnika
V zadnjih letih je bil paradižnik problematična plodovka, saj mu vreme ni bilo naklonjeno. Poskrbite, da je zemlja za paradižnik dobro pognojena z gnojilom za plodovke in dobro zrahljana.
Sadike posadimo globje in jih dobro zalijemo. Ker je paradižnik bujna rastlina, mora biti med posameznimi sadikami najmanj 70 centimetrov.
Pomembno je, da so paradižniki pod prozorno streho na sončni strani vrta, da dobijo vsaj sedem ur sončne svetlobe.
Med paradižnik je spomladi dobro posaditi solato, jeseni pa motovilec ali špinačo. Ker dež izpira kalcij, je za plesen krivo prav pomanjkanje kalcija, zato je nujno dodajanje gnojila za plodovke.
Nega paradižnika
Pri paradižniku je priporočljivo odstranjevati stranske poganjke. Tako rast ne bo pregosta in na ta način spodbudimo rastlino, da tvori večje plodove. Stranske poganjke (zalistnike) se odstrani najkasneje, ko so veliki približno pet centimetrov.
Če boste trgali večje poganjke, bo nastala večja rana, zaradi katere se lahko razvije bolezen. Če pa imamo grmičast paradižnik, stranskih poganjkov ne odstranjujemo, saj ne raste tako visoko in se vrh zaključi sam.
Paradižnik zalivamo redkeje, vendar ko ga zalijemo, ga zalijemo močno. Tako se bo koreninski sistem razvil in zagotavljal vodo, tudi ko ne bomo zalivali. Najslabše bo, če boste paradižnik zalivali vsak dan po malo.
Če želite paradižnik gojiti do jeseni, ga boste morali zaščititi pred vlago, ko bodo dnevi postali bolj hladni in deževni.
Za pomoč in dodatne nasvete se lahko obrnete na strokovnjake spletne trgovine Metrob, kjer vam bodo z veseljem pomagali in svetovali!
