Pot spominov in tovarištva naj bi bila zelena rekreacijska os Ljubljane, a vse več občanov opozarja na promet, nevarnost in pomanjkanje nadzora.
Pot spominov in tovarištva, 32,5 kilometra dolga krožna pot okoli Ljubljane, velja za eno ključnih rekreacijskih površin v mestu.
Namenjena je predvsem hoji, teku in kolesarjenju, njen »zeleni« značaj pa poudarja tudi okoli 7400 dreves skoraj petdesetih vrst.
A kot opozarjajo nekateri uporabniki, se njena dejanska raba vse bolj oddaljuje od prvotnega namena.
»Sprehajalci požiramo prah, umikati se moramo agresivnim voznikom, uničuje se drevored,« je zapisal občan iz četrtne skupnosti Šiška. Ob tem se sprašuje: »Komu je PST sploh namenjena?«
Zgodovinski simbol, danes vsakdanji konflikt
Pot poteka po trasi nekdanje bodeče žice, ki je med drugo svetovno vojno obdajala Ljubljano in jo 1171 dni ločevala od zaledja.
Danes jo zaznamujejo spominski kamni, ostanki bunkerjev in številni odseki, kjer se stikata narava in urbano okolje – od Rožnika in Kosez do Golovca in Ljubljanskega barja.
Ravno ta preplet pa prinaša tudi izzive. Del poti poteka skozi naseljena območja, kjer prihaja do stika z motornim prometom – in, kot opozarjajo uporabniki, tudi do zlorab.
Redarstvo: »Kontrole izvajamo, a stalne prisotnosti ni«
Na očitke se je odzvalo Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana. V odgovoru so zapisali:
»Obveščamo vas, da na območjih PST opravljamo kontrole v okviru rednih delovnih nalog, kjer beležimo kršitve, zoper katere ustrezno ukrepamo.«
A hkrati priznavajo omejitve:
»Glede na zahteve meščanov po celotnem območju Ljubljane stalne prisotnosti samo na območjih PST ne moremo zagotoviti.«
Dodajajo še, da bodo nadzore nadaljevali »v okviru kadrovskih zmožnosti«.
Brez konkretnih ukrepov
Odgovor redarstva pri občanih pušča odprta vprašanja. Čeprav potrjujejo, da kršitve obstajajo, ne navajajo konkretnih ukrepov, časovnic ali sistemskih rešitev.
Ključno vprašanje tako ostaja neodgovorjeno: ali je PST še vedno prvenstveno prostor za rekreacijo ali pa postaja območje, kjer se interesi različnih uporabnikov nevarno prepletajo?
Zelena infrastruktura pod pritiskom
PST ni le rekreacijska pot, temveč pomemben del zelene infrastrukture mesta. Drevoredi, spominska obeležja in naravni odseki dajejo poti poseben pomen, tako okoljski kot zgodovinski.
A prav ta prostor je, kot opozarjajo uporabniki, vse bolj pod pritiskom. »Očitno Mestni občini Ljubljana tako stanje ustreza,« je kritičen občan.
Vprašanje za mesto: komu je namenjena PST?
Razprava o rabi PST tako presega posamezne incidente. Gre za širše vprašanje upravljanja javnega prostora: kako uskladiti rekreacijo, varnost in mobilnost v mestu, kjer so zelene površine vse bolj dragocene.
Dokler konkretnih ukrepov ne bo, pa ostaja občutek, da ena najbolj prepoznavnih ljubljanskih poti izgublja svoj osnovni namen.
