Podzemni zabojniki naj bi uredili ulice Ljubljane, a uporabniki še vedno odlagajo smeti ob odprtinah – kako se s podobnimi sistemi spopadajo v drugih evropskih mestih?
Podzemni zbiralniki mesta očitno niso izpolnili pričakovanj meščanov.
»Na terenu je jasno, da ukrepi niso dosegli namena. Države Evropske unije uporabljajo različne rešitve, s čimer je Mestna občina Ljubljana verjetno seznanjena. Pričakujem, da bo občina, ki skrbi za najlepše mesto na svetu, našla rešitev, ki bo uporabnike dejansko usmerila k pravilnemu odlaganju odpadkov, ne le deklarativno,« je zapisal meščan, ki opaža nepravilno odlaganje okoli podzemnih zbiralnic.
Na ta zapis se je odzval župan Ljubljane Zoran Janković:
»Mestna občina Ljubljana se zaveda pomena pravilnega odlaganja odpadkov in urejenosti javnega prostora.
V tem okviru sistematično izvajamo nadzore, ozaveščevalne aktivnosti ter vzdrževanje podzemnih zbiralnic kot del celovitega pristopa, s katerim želimo uporabnike usmeriti k pravilnemu odlaganju odpadkov.
Kljub prizadevanjem pristojnih služb popolnoma preprečiti nepravilnega odlaganja žal ni mogoče. Zavedamo se pomena urejenega javnega prostora in spoštovanja predpisov, zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z izvajanjem ukrepov, s ciljem zagotavljanja čistega in varnega okolja za vse prebivalce.«
Inovacija ali izziv?
Ljubljana je med evropskimi mesti, ki je uvedla podzemne zbiralnice smeti, ki nadomeščajo okoli 9.000 klasičnih zabojnikov. Prve so postavili leta 2008, danes pa je v mestu že več kot 70 lokacij. Sistem omogoča odpiranje zbiralnic s posebno kartico, ki jo imajo vsa gospodinjstva in pravne osebe.
Po besedah mestne občine so prednosti jasne:
»Podzemne zbiralnice sproščajo javne površine, povečujejo prometno varnost in izboljšujejo podobo mesta.«
A kljub tehnološki inovaciji je praksa na terenu drugačna.
Mimoidoči, bližnji lokali, podjetja in turisti brez kartic pogosto odlagajo smeti ob zbiralnikih, kar povzroča umazanijo in nevšečnosti.
Nas pa je zanimalo, kako so podzemne zbiralnice torej urejene po Evropi?
Težave, ki spremljajo sistem tudi drugod
Primeri iz drugih evropskih mest, ki jih je analizirala mreža ACR+, kažejo, da se podobni izzivi pojavljajo v Antwerpnu, Portu, Rotterdamu, Firencah, Hamburgu in Barceloni.
Namen podzemnih zbiralnic je povsod enak – izboljšati urejenost ulic, optimizirati zbiranje odpadkov in zmanjšati število nadzemnih zabojnikov.
»Težave, kot so nepravilno odlaganje, prepolni zabojniki in omejen nadzor nad površjem, spremljajo tovrstne sisteme tudi drugod v Evropi,« pojasnjujejo strokovnjaki ACR+.
Podobno opozarjajo tudi razvijalci naprednih podzemnih in pnevmatskih sistemov, kot je podjetje Envac Group: »Te rešitve lahko pomembno izboljšajo podobo mest in zmanjšajo promet komunalnih vozil, vendar le ob rednem vzdrževanju in pravilni uporabi.«
Ljubljana med izzivom in priložnostjo
Mestna občina pojasnjuje: »Kljub prizadevanjem pristojnih služb popolnoma preprečiti nepravilnega odlaganja žal ni mogoče.«
Ob tem obljubljajo, da bodo nadaljevali nadzor, ozaveščevalne akcije in vzdrževanje zbiralnic, s ciljem zagotavljanja čistega in varnega okolja za vse prebivalce.
A prebivalci opozarjajo, da gre za deklarativne ukrepe, ki na terenu še vedno ne zagotavljajo urejenosti. Ostaja vprašanje, kako bo Ljubljana uporabnike dejansko spodbujala k pravilnemu odlaganju smeti in izboljšala stanje okoli zbiralnic.
