Starši želijo le nekaj sedežev ob otroškem igralu na nabrežju Ljubljanice, trenutno lahko sedejo le v bližnjih lokalih. Občina ima drugačne načrte.
Na Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici že od leta 2018 stoji betonska riba, ki jo dobro poznajo predvsem otroci in njihovi starši.
Tivolska riba je namreč več kot le skulptura – je tudi otroško igralo.
In prav pri tem se pojavlja precej preprosta težava: starši, ki spremljajo otroke pri igri, nimajo klopi, na katerih bi lahko sedli.
Na to je občino opozoril eden od meščanov.
»Ob igralu Tivolska riba manjkajo klopi, kjer bi se lahko starši usedli, medtem ko se otroci igrajo. Ne želimo vsi ves čas posedat v lokalih, ki že tako zavzamejo prevelik del nabrežja in še širijo svoje terase!« je zapisal.
Odgovoril je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.
»Na območju pri skulpturi Tivolska riba trenutno ne načrtujemo postavitve klopi.«
Riba, ki naj bi vabila k posedanju
Pri tem pa se pojavi zanimiv paradoks.
Ko so Tivolsko ribo leta 2018 postavili na Gallusovo nabrežje, je občina poudarjala prav njeno vlogo v javnem prostoru.
Skulptura je replika znamenite Tivolske ribe, ki v parku Tivoli stoji od leta 1958. Izvirnik je bil izdelan za otroško igrišče in je delo arhitektke in kiparke Vladimire Bratuž Furlan.
Replika na Gallusovem nabrežju je nastala na podlagi ideje arhitektov Vesne Vozlič Košir in Mateja Vozliča iz biroja Atelje Vozlič.
Občina je ob postavitvi pojasnila, da so želeli z njo izpostaviti kakovostno oblikovanje urbanih prostorov iz šestdesetih let, hkrati pa ribi namenili novo vlogo ob Ljubljanici.
»Riba na nabrežju Ljubljanice je postavljena v drug kontekst in nadgrajena z lučmi poudarja reko kot temeljni element mesta in nas povabi, da bi posedali ob njej, hkrati pa predstavlja spomin na otroštvo več generacij Ljubljančank in Ljubljančanov,« so povedali na Mestni občini Ljubljana.
Povabi k posedanju – klopi pa niso načrtovane. Prav ta stavek je danes še posebej zanimiv. Kaj je torej narobe s klopjo?
Občina v odgovoru na pobudo ne pove, da klopi zaradi kakšnega konkretnega razloga ni mogoče postaviti.
Namesto tega se sklicuje na splošne prostorske in funkcionalne značilnosti območja. »Pri načrtovanju in urejanju javnih površin se upoštevajo prostorske možnosti, obstoječa ureditev ter namenska in funkcionalna raba prostora,« pojasnjujejo.
Dodajajo, da je območje ob Ljubljanici pomemben javni prostor v mestnem središču, ki ga uporablja veliko različnih uporabnikov, tudi obiskovalcev in turistov.
»Pri urejanju območja se zato upoštevajo celotne prostorske in funkcionalne značilnosti lokacije,« so še zapisali.
Otroško igralo za otroke, prostor za starše pa?
Tivolska riba ima očitno dve življenji. Je arhitekturna in kiparska posebnost, obenem pa prostor, kjer se igrajo otroci.
Ko se otrok igra, pa je običajno v bližini tudi odrasla oseba, ki ga spremlja.
Zato je pobuda za klopi pravzaprav precej logična: če je prostor namenjen otroški igri in druženju, bi nekaj sedežev omogočilo, da bi ga lahko udobneje uporabljali tudi starši.
Pobudnik je pri tem opozoril še na širši problem nabrežja – da obiskovalcem za posedanje ni nujno treba ostati v gostinskih lokalih.
