Računsko sodišče je poslovanje ŠOU v Ljubljani ocenilo kot neučinkovito.
Računsko sodišče je po reviziji poslovanja Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2022 ocenilo, da je bila študentska organizacija pri tem neučinkovita. Ob tem so ji izdali priporočila za izboljšanje poslovanja in zahtevali odzivno poročilo.
Kot so pojasnili na računskem sodišču, ŠOU ni sprejel dolgoročnega strateškega dokumenta, ki bi za daljše časovno obdobje opredelil želene cilje, ukrepe za doseganje ciljev, pričakovane učinke in kazalnike za merjenje njihovega doseganja za vsa področja zastopanja interesov in pravic študentov, zato letnega načrtovanja niso mogli prilagoditi zahtevam strateških dokumentov in niso mogli spremljati doseganja dolgoročnih ciljev ter o njih poročati.
Oteženo je bilo tudi poznejše vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, k čemur je prispevalo tudi dejstvo, da iz opisov postavk v finančnih načrtih in druge predložene dokumentacije ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način je bila sploh določena višina sredstev za financiranje posameznih postavk oziroma ali je višina v finančnem načrtu določenih sredstev temeljila na ugotovljenih finančnih potrebah za izvedbo načrtovanih projektov.
Ob tem revizorji ugotavljajo, da je ŠOU v Ljubljani nekaj več kot tretjino vseh sredstev, s katerimi je razpolagal, namenil pravnim osebam, ki jih je (so)ustanovili za izvajanje dejavnosti, pri tem pa niso zagotovili pridobitve takšnih informacij z njihove strani, ki bi jim omogočilo učinkovito spremljanje in nadzor nad izvajanjem projektov.
Ljubljanska študentska organizacija je sredstva porabljala tudi za projekte predsedstva in študentskih organizacij visokošolskih zavodov, pri čemer teh ni niti načrtovala, o njih ni poročala in jih niti ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva porabljena namensko in pregledno.
Posamezne projekte so financirali tudi s prispevkom študentov, pri čemer pa ni bilo mogoče ugotoviti, komu so študenti plačali prispevek za izvedbo aktivnosti, ŠOU v Ljubljani pa prispevkov ni niti načrtovala v finančnih načrtih niti jih ni evidentirala v poslovnih knjigah med svojimi prihodki.
Prav tako po oceni računskega sodišča ŠOU v Ljubljani ni vzpostavil učinkovitega sistema financiranja dejavnosti, ki so jih v skladu z ustanovitvenimi akti izvajali člani njene družine, zaradi pomanjkljivih finančnih načrtov članov družine pa ŠOU tudi ni mogel učinkovito spremljati njihovega izvrševanja.
Skoraj polovico vseh sredstev je ŠOU porabil za svoje delovanje, pri porabi teh sredstev pa po mnenju revizorjev ni vselej ravnal v skladu s pravnimi podlagami, pri čemer je računsko sodišče kršitve predpisov ugotovilo predvsem na področju javnega naročanja.
Računsko sodišče je od ŠOU v Ljubljani zato zahtevalo predložitev odzivnega poročila in ji za izboljšanje poslovanja podalo več priporočil.
Na domnevno sporno poslovanje študentske organizacije so že poleti opozarjali predstavniki Radia Študent po tistem, ko so opozorili na njihovo nerazumno dolgo odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevali so namreč dokumente o tem, kako ljubljanska študentska organizacija porablja milijone študentskega denarja. Zaradi po njihovem mnenju netransparentnega delovanja so pred meseci skrb izrazili tudi v Slovenski demokratski mladini (SDM).
Na ŠOU v Ljubljani so takrat zavrnili očitke o prikrivanju podatkov o poslovanju in zatrdili, da jih vselej transparentno predstavljajo študentskim poslancem. Prav tako jih na podlagi zahtev, skladnih z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, delijo z zainteresirano javnostjo, so še zatrdili.
