Središče Ljubljane bo kmalu prizorišče tehnološkega preboja – po peš coni bo pakete prvič v zgodovini dostavljalo avtonomno robotsko vozilo, ki ga testira Pošta Slovenije.
V prihodnjih dneh se v mestnem jedru Ljubljana začenja pilotni projekt, ki nakazuje, kako bi lahko izgledala prihodnost dostave v mestih.
V sodelovanju med Pošto Slovenije in Mestno občino Ljubljana bodo v praksi preizkusili asistirano avtonomno robotsko vozilo, ki bo po peš coni prevažalo pošiljke.
Robotska dostava v realnem mestnem okolju
Projekt bo javnosti prvič predstavljen v starem mestnem jedru, kjer bo potekala tudi demonstracijska vožnja med Mestno hišo in trgovino Soline. Gre za test, ki se odvija v realnem prometnem okolju, med pešci, turisti in vsakdanjim utripom mesta. Priča mu boste lahko v sredo, 3. junija, ob 11. uri, dopoldan.
Na Pošti Slovenije poudarjajo, da gre za pomemben mejnik pri razvoju urbane logistike. Kot so zapisali,
»Ljubljana bo med prvimi mesti v Sloveniji, ki bo začela pilotni preizkus avtonomne dostave v peš coni«, kar naj bi predstavljalo pomemben korak k bolj trajnostnim mestnim storitvam.
Kako deluje robotski dostavnik
Robotsko vozilo je zasnovano kot električno, samodejno premikajoče se dostavno sredstvo, ki se v prostoru orientira s pomočjo kamer, senzorjev in naprednih algoritmov za zaznavanje okolice.
Njegova hitrost je prilagojena pešcem, saj je namenjen deljenju prostora z ljudmi v mestnem središču.
Ključno vlogo pri delovanju ima tudi povezljivost. Vozilo uporablja zasebno 5G omrežje, ki omogoča stalno komunikacijo z nadzornim centrom Pošte Slovenije. Tako robot v realnem času obdeluje podatke in sprejema odločitve o gibanju v prostoru.
V projektu poudarjajo, da »dostavnik mora v realnem času obdelovati velike količine podatkov in se varno izogibati pešcem«, kar kaže na kompleksnost tehnologije, ki stoji za navidez preprostim prevozom paketov.
Avtonomija, ki še ni povsem samostojna
Čeprav se projekt predstavlja kot korak v smeri avtonomne dostave, robot še ne deluje povsem brez človeškega nadzora. Gre za tako imenovano asistirano avtonomijo, kar pomeni, da lahko operater na daljavo v določenih situacijah prevzame nadzor nad vozilom.
Na Pošti Slovenije ob tem pojasnjujejo: »Gre za asistirano dostavo, kjer vozilo ni povsem samostojno, ampak ga v določenih situacijah nadzoruje operater.«
Takšen pristop omogoča varnejše uvajanje tehnologije v urbano okolje, kjer so nepredvidljive situacije del vsakdana.
Kaj prinaša mestnemu središču
Eden ključnih ciljev projekta je zmanjšanje prometnih obremenitev v središču mesta ter prehod na bolj trajnostne oblike dostave.
Robotska vozila naj bi prispevala k manjšemu številu dostavnih kombijev v ožjem mestnem jedru, s tem pa tudi k nižjim emisijam in tišjemu prometu.
Razvoj takšnih sistemov je tesno povezan tudi z digitalizacijo logistike, ki postaja vse bolj odvisna od podatkov, povezljivosti in avtomatizacije. Po mnenju strokovnjakov gre za spremembo, ki lahko dolgoročno vpliva na organizacijo mestnega prometa in način, kako prebivalci prejemajo pošiljke.
Del evropskega raziskovalnega projekta TRACE
Slovenski pilot je del širšega evropskega raziskovalnega projekta TRACE, v katerem sodeluje več deset partnerjev iz različnih držav. Projekt združuje univerze, tehnološka podjetja in logistične operaterje z namenom razvoja naprednih modelov urbane logistike.
V okviru projekta se razvijajo simulacije dostavnih sistemov, optimizacija poti, uporaba električnih vozil ter integracija digitalnih platform, ki omogočajo bolj učinkovito upravljanje logističnih procesov. Končni cilj je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida ter vzpostavitev bolj trajnostnih dostavnih sistemov v mestih.
Pogled v prihodnost mestne dostave
Čeprav gre trenutno še za testno fazo, projekt nakazuje smer, v katero se razvija mestna logistika. Dostava paketov z avtonomnimi vozili bi lahko v prihodnjih letih postala del vsakdana, zlasti v večjih urbanih središčih, kjer je prometna obremenitev največja.
Ljubljana se s tem projektom uvršča med mesta, ki nove tehnologije ne preizkušajo zgolj v nadzorovanih okoljih, temveč jih prenašajo neposredno na ulice, med ljudi in v realne prometne razmere.
