Iz Polja prihajajo poročila o celotnih rojih, ki praktično ves dan onemogočajo zadrževanje na prostem.
»Niti repelenti ne pomagajo ne druga sredstva in naprave proti temu mrčesu. Nevzdržno je,« se glasi del pobude, ki je prišla na naslov Mestne občine Ljubljana.
Kot pojasnjujejo na mestni občini, se te problematike dobro zavedajo in ji posvečajo veliko pozornosti.
»Pri načrtovanju ukrepov upoštevamo tako prakse drugih mest, kot tudi usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V skladu z mnenjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji trenutno ni dovoljena oziroma je prepovedana raba insekticidov za zatiranje komarjev na prostem, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega.
Prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo, zaradi vpliva na druge organizme.
Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele in druge.). Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, česar pa v Sloveniji do zdaj ni bilo. V kolikor se bodo smernice stroke spremenile, jih bomo seveda upoštevali.«
Pred nekaj leti so poskusno uporabili tudi sredstvo Aquatain za nadzor ličink, ki pa se ga sme uporabljati zgolj v umetnih vodnih zadrževalnikih, kot so peskolovi in vodnjaki. Nikakor pa ne v naravnih vodnih telesih, kot so reke, jezera, bajerji, potoki.
Omenjeno sredstvo učinkuje do štiri tedne, če vmes ni dežja, po tem pa se razgradi na neškodljive komponente. Zato se ga ne obravnava kot biocid in se ga lahko kupi v prosti prodaji.
»V Mestni občini Ljubljana smo ga stestirali na dveh lokacijah – lovilnika olj v Sneberjah in Ježici. Sredstvo se je izkazalo za delno učinkovito, ga je pa treba vnašati precej pogosto, po vsakem dežju. Na drugih tovrstnih objektih, s katerimi upravljajo v JP VOKA SNAGA (kanalizacijski jaški, peskolovi, mestne fontane, itd.) se voda pretaka, zato tam večje prisotnosti komarjev v preteklosti ni bilo zaznati,« so pojasnili.
Mestna občina preučuje tudi pilotni projekt na Hrvaškem, to je vnos sterilnih komarjev v okolje.
»Metoda izpuščanja sterilnih žuželk je biološka metoda zmanjševanja populacije ciljne vrste z izpustitvijo sterilnih samcev v naravo. Ko bodo znani končni rezultati pilotnega projekta na Hrvaškem in v kolikor se bo pokazalo, da gre za učinkovit način zatiranja komarjev, bomo metodo uporabili tudi v Ljubljani.
Je pa že sedaj znano, da je metoda primerna zgolj za tigraste komarje, ne pa tudi navadne.«