Mozaik dobrot povezuje podeželje, socialno podjetništvo in zaposlovanje invalidov.
Skupna kmetijska politika 2023-2027 in Strateški načrt za Slovenijo pri razvoju podeželja poudarjata tudi socialno vključenost, nova delovna mesta, lokalno povezovanje in razvoj dodatnih dejavnosti na kmetijah.
Tem ciljem sledi tudi Podukrep 16.9, ki je namenjen podpori kmetijam pri razvoju dejavnosti, ki presegajo osnovno kmetijsko pridelavo in se povezujejo s socialnim vključevanjem, skupnostno podprtim kmetijstvom ter izobraževanjem o okolju in hrani.
Ukrep spodbuja sodelovanje med kmetijami, socialnimi podjetji, izobraževalnimi ustanovami in drugimi lokalnimi organizacijami. Njegov namen je, da kmetije razvijejo nova znanja, storitve in priložnosti, hkrati pa se podeželje odpre tudi za ranljive skupine, ki težje vstopajo na trg dela. V praksi to pomeni usposabljanje kmetij za delo z ranljivimi osebami, pridobivanje delovnih izkušenj na kmetijah, razvoj novih lokalnih proizvodov in krepitev povezav med kmetijstvom, skupnostjo in socialnim varstvom.
Primer Mozaika dobrot, ki je leta 2015 pridobil koncesijo za izvajanje zaposlitvenega centra, kaže, da lahko takšni ukrepi ustvarjajo konkretne učinke, kot so večjo socialno vključenost, nova znanja za kmetije, delovne izkušnje za invalide, dodatne razvojne možnosti na podeželju in boljšo kakovost življenja v lokalnem okolju.
»Pričeli smo z delovanjem s petimi zaposlenimi invalidi in enim strokovnim delavcem. V tem obdobju desetih, enajstih let smo se kadrovsko povečali na 30 zaposlenih oseb, od tega je 20 invalidov in deset mentorjev,« je pojasnila Petra Živko iz Mozaika dobrot.
Od pekovskih izdelkov do razvoja podeželja
Njihov program je sprva temeljil predvsem na proizvodnji pekovskega in slaščičarskega peciva, pozneje pa so dejavnost razširili še na bioproizvode, sokove, kise, marmelade in vložnine.
»Nadgrajujemo naše produkte s produkti, ki nam jih daje narava,« je dejala Živko.
Pomemben del njihovega delovanja danes predstavljajo tudi projekti razvoja podeželja in povezovanja različnih deležnikov.
V okviru evropske kmetijske politike so razvijali projekta »Diverzifikacija kmetijske dejavnosti na podeželju« ter »Na skupni poti in Mozaik«, s katerima so povezovali socialno podjetništvo in kmetijsko dejavnost.
»Povezali smo se s kmetijami, kjer so v okviru projekta pridobili znanja in izkušnje dela z ranljivimi skupinami. V okviru projekta so lahko preizkusili metode dela z invalidi, skupaj pa smo razvijali tudi nove produkte,« je povedala Živko.
Čezmejni projekt za razvoj krožnega gospodarstva
Trenutno sodelujejo tudi v čezmejnem projektu B-Round, kjer se povezujejo z avstrijskimi partnerji Bevog in QA ter slovenskima partnerjema RASK in Izobraževalnim centrom Piramida.
Projekt je usmerjen v razvoj krožnega gospodarstva na podeželju.
»Namen projekta je razviti produkte iz presežkov hrane in opolnomočiti kmetije, da tudi same preizkusijo modele krožnega gospodarstva v svoji osnovni dejavnosti,« je poudarila Živko.
Zaposlitveni center za ljudi, ki na trgu dela težko dobijo priložnost
Mozaik dobrot zaposluje osebe s statusom invalida, med njimi ljudi s težavami v duševnem zdravju, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter telesno ovirane.
Gre za posameznike, ki po besedah Petre Živko pogosto nimajo možnosti zaposlitve na odprtem trgu dela.
»To so osebe, ki na realnem trgu dela nimajo možnosti zaposlitve, zato so taka prilagojena delovna mesta, kot je Mozaik dobrot, primerna za njih,« je pojasnila.
Delo je prilagojeno sposobnostim posameznika, pomembno vlogo pa imajo mentorji in postopno uvajanje v delovni proces.
»Posamezniki delajo tiste faze dela, ki jih zmorejo opravljati. Skozi usposabljanje in rehabilitacijo se priučijo dela in se zaposlijo na delih, ki jih zmorejo opravljati v okviru svojih zmožnosti,« je dodala.
»Zaposlitev jim pomeni vse«
Po besedah Petre Živko številnim zaposlenim delo pomeni bistveno več kot zgolj vir prihodka.
»Veliko oseb, ki je pri nas zaposlenih, je tukaj prvič dobilo delovno izkušnjo. Ta jim omogoča lasten dohodek, razmišljanje o prihodnosti, družini ali stanovanju,« je povedala.
Dodala je, da imajo nekateri zaposleni za seboj tudi težke življenjske zgodbe in slabe izkušnje iz preteklih delovnih okolij.
»Veliko zaposlenih je mam samohranilk, starejših oseb tik pred upokojitvijo. Njim zaposlitev pomeni vse, zato tudi radi hodijo delat. Skupina je zelo povezana, sodelujejo si med seboj, mentorji nudijo podporo. Ta občutek vključevanja v takšno delovno sredino jim pomeni ogromno,« je poudarila.
Povezovanje lokalnega okolja in skupnosti
Mozaik dobrot sodeluje z občinami, šolami, vrtci, javnimi ustanovami in drugimi organizacijami v lokalnem okolju. Skupaj izvajajo medgeneracijske delavnice in aktivnosti na področju invalidnosti, vključevanja in sodelovanja skupnosti.
»Naša glavna želja je, da lokalna in širša skupnost prepoznata, da so osebe z invalidnostjo lahko koristen del družbe. Da niso samo osebe, ki imajo omejitve, ampak imajo tudi sposobnosti in potenciale.«
Dodaja, da želijo s svojim delom vplivati tudi na delodajalce in organizacije, da bi brez strahu vključevali invalidne osebe v delovno okolje.
»Želimo pokazati, da vključevanje teh oseb ni nekaj slabega, ampak dobro tako za posameznika kot za okolje,« je še dodala.
Mozaik dobrot danes tako ni le zaposlitveni center, temveč prostor povezovanja, izobraževanja, sodelovanja in razvoja lokalnega okolja, kjer skozi socialno podjetništvo in razvojne projekte ustvarjajo nove priložnosti za ljudi, ki jih pogosto spregledamo.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
