V Ljubljani poteka razprava o vodikovih avtobusih. Kritiki opozarjajo na stroške in emisije, Energetika Ljubljana odgovarja z investicijskimi številkami.
Uvajanje vodikovih avtobusov v Ljubljani je sprožilo javno razpravo o stroških, emisijah in dolgoročni smiselnosti projekta. Kritiki opozarjajo predvsem na vprašanje, ali gre res za okoljsko učinkovito rešitev, medtem ko pristojni poudarjajo širšo strategijo razogljičenja prometa.
Kritike: emisije in energetska učinkovitost
V razpravi se izpostavlja predvsem vprašanje tako imenovanega sivega vodika, ki se proizvaja iz zemeljskega plina v procesu parnega reforminga metana. Pri tem nastajajo emisije ogljikovega dioksida.
Po navedbah kritikov naj bi se pri proizvodnji enega kilograma vodika v ozračje sprostilo približno 9 do 12 kilogramov CO₂. Če avtobus na 100 kilometrov porabi približno deset kilogramov vodika, to pomeni okoli 100 kilogramov emisij že v fazi proizvodnje goriva.
Ob tem opozarjajo tudi na energetsko potratnost. Za proizvodnjo enega kilograma zelenega vodika z elektrolizo je potrebnih približno 60 do 65 kilovatnih ur električne energije. Z enako količino elektrike bi bilo po izračunih mogoče neposredno napajati več baterijskih električnih avtobusov.
Investicija v višini 12 milijonov evrov
V Energetiki Ljubljana pojasnjujejo, da bo vodik za potrebe mestnih avtobusov v začetni fazi zagotovljen z nakupi na trgu, hkrati pa že potekajo aktivnosti za vzpostavitev lastne proizvodnje zelenega vodika.
Na območju Podutika zaključujejo gradnjo sončne elektrarne z močjo 2 megavata, namenjene proizvodnji vodika. V letu 2027 naj bi bil ob njej zgrajen objekt za elektrolizo, ki bo zagotavljal samooskrbo za prvih deset vodikovih avtobusov.
Skupna vrednost investicije znaša:
- 4,5 milijona evrov za polnilni park alternativnih goriv,
- 7,5 milijona evrov za fotovoltaično elektrarno in sistem za proizvodnjo vodika.
Za postavitev vodikove polnilnice je bilo pridobljenih 832.500 evrov evropskih sredstev, za postavitev električnih polnilnic pa 529.750 evrov.
Vzporedno uvajanje baterijskih avtobusov
Ob vodikovem projektu mestni potniški promet uvaja tudi baterijske avtobuse. Do poletja naj bi vozni park obogatili z 28 električnimi avtobusi.
Polnilni park za alternativna goriva vključuje 12 polnilnih mest na območju P&R Stanežiče ter dodatnih 12 polnilnic v obstoječi remizi.
Širša strategija razogljičenja
Pristojni poudarjajo, da je uporaba alternativnih goriv tehnološko nujen korak k zmanjšanju emisij in izboljšanju kakovosti zraka. Ob tem izpostavljajo tudi pomen spremembe navad osebne mobilnosti ter krepitev javnega potniškega prometa.
