Na uredništvo se je obrnil vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon, ki opozarja, da je več kot 200 let star vrt postal žrtev akademskega pohlepa.
Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon ob 50-letnici Karlovškega mostu opozarja, da je gradnja mostu vrt zmanjšala na vsega dva hektarja, obljubljenega novega vrta pod Rožnikom pa še vedno ni.
Čez Karlovški most in pod njim je danes tako gost promet, da je pogosto težko prečkati cesto, piše Bavcon. Na ploščo, postavljeno ob odprtju, skoraj nihče več ne pogleda.
Most pa je po njegovih besedah tudi po petdesetih letih še vedno mogočen in uporaben.
Most, ki je vrtu vzel prostor
Karlovški most so gradili med letoma 1974 in 1976. Po naročilu Republiške skupnosti za ceste ga je izdelal Gradis, Biro za projektiranje Maribor, pod vodstvom Vukašina Ačanskega. O tem priča plošča, vzidana pod mostom na Ižanski cesti tik ob Botaničnem vrtu.
Ob gradnji mostu so poglobili in prestavili tudi železniško progo proti Dolenjski. Ta je močno zarezala v vrt in ga zmanjšala.
Danes je na tem majhnem prostoru zbrane veliko infrastrukture: obnovljeni stari most iz leta 1864, Hladnikova brv iz leta 2009, ki povezuje vrt s Špico, pristanišče za rečne ladje iz leta 2015 ter prenovljena Ižanska cesta z novo ograjo vrta iz leta 2024.
Vrt je starejši od prvega kamnitega mostu
Botanični vrt je nastal leta 1810, še precej pred prvim kamnitim mostom. Maršal Auguste Marmont, prvi guverner Ilirskih provinc, je po Bavconovih besedah v spominih zapisal, da je ljubljanskemu liceju dodal še Vrt domovinske flore. Po izročilu je Marmont v vrtu zasadil lipo.
Vrt je kot edina ustanova ostal tudi po vrnitvi habsburške oblasti po letu 1813 in je ves čas sodeloval z univerzitetnimi vrtovi po Evropi, piše Bavcon.
Obljubljenega vrta pod Rožnikom ni
Da je bil poseg ob gradnji mostu sploh mogoč, je po Bavconovem mnenju verjetno botrovalo dejstvo, da so že leta 1966 v urbanistični načrt Ljubljane umestili novo lokacijo vrta pod Rožnikom. Država je sredi 90. let tam postavila vhodni objekt, sredozemski rastlinjak pa je vrt leta 2004 dokončal z lastnimi tržnimi sredstvi.
Po izgradnji Biološkega središča za širitev vrta po njegovih besedah ni bilo več posluha, ne na Biotehniški fakulteti ne na univerzi. Matični oddelek za biologijo obljub in zavez ni nikoli izpolnil, prostore vrta pa so delili Nacionalnemu inštitutu za biologijo.
Vrtu so leta 1996 odvzeli vsa sredstva za delovanje, zato se od takrat do dveh tretjin financira na trgu. Do leta 2015 je imel le pet redno zaposlenih, šele s težkimi boji pa je prišel do enakega števila zaposlenih, kot jih je imel v 70. letih.
Porušeni objekti in kaktusi na prezimovanju v Kopru
Na začetku epidemije covida-19 so po Bavconovih besedah porušili še neamortizirane objekte na Večni poti 111, ki so bili namenjeni izključno Botaničnemu vrtu. Od takrat se trdi, da vrtu nikoli niso bili namenjeni, kar po njegovem izpodbijajo številni uradni dokumenti in članki zadnjih 50 let.
Na Večni poti 111 danes stoji Biotehnološko stičišče NIB, ki ga Bavcon označuje za megalomansko stavbo na vstopu v krajinski park, kjer takšna gradnja ne bi smela biti dovoljena. Ob tem so po njegovih besedah »mirno povozili« tudi japonske češnje, darilo Japonske Sloveniji.
»Povsod po svetu so spoznali pomen narave, rastlin in začeli intenzivno vlagati v tovrstne inštitucije, gradijo nove rastlinjake, širijo vrtove,« piše Bavcon. Pri nas se je po njegovih besedah zgodilo ravno obratno.
Vrt bo zato letos že sedmo leto zapored dragoceno zbirko sredozemskih rastlin, kaktusov in drugih sukulentov selil na prezimovanje v Koper.
V času epidemije so v vrt po njegovih besedah umestili še drugi tir železniške proge.
»To ni stvar mesta Ljubljane«
Vodja botaničnega vrta obžaluje, da pristojni pomena vrta ne vidijo.
»To ni stvar mesta Ljubljane, da ne bo pomote, to je stvar fakultete in univerze,« poudarja Bavcon.
Država je po njegovem vse skupaj mirno gledala, pristojni državni organi pa so dali glavo v pesek.
»Močnejši so ego položaji in akademski pohlep kot pa resnica,« je sklenil.
