Navijači so dobili vse, kar so si želeli. V čem je torej razlog, da ne pridejo na stadion?
»Olimpije se ne podpira s kavča!« pravi star urbani pregovor navijačev ljubljanskega nogometnega kluba. Zveni dobro, a kaj ko se ga velika večina tistih, ki stiskajo pesti za Zmaje, ne drži.
V zadnjih mesecih in letih, ko je za Bežigradom zavladala močna apatija po neštetih neuspelih poskusih osvojitve državnih tekmovanj in posledično uvrstitve v katero izmed elitnih evropskih lig skozi kvalifikacije so se pri Olimpiji že pošteno navadili, da so tudi na največjih tekmah sezone (z izjemo večnega derbija) tribune bolj ali manj prazne.
Luč na koncu tunela, ki bi jo moral predstavljati odhod bivšega »šerifa« Milana Mandarića ter prihod ambiciozne nemško-hrvaške naveze Adam Delius - Zoran Barišić, se vsaj v navijaškem smislu zopet oddaljuje. Prva se je po robu prišlekom postavila navijaška skupina Green Dragons, ki je novemu vodstvu pošteno zamerila netransparentno delovanje in prekinitev sodelovanja s trenerjem Robertom Prosinečkim.
Odnosi med klubom in najzvestejšimi navijači so se sčasoma vendarle izboljšali. V nedavnem intervjuju je vratar in eden izmed zvezdnikov zeleno-belih Matevž Vidovšek izjavil, da so Green Dragons edini, na katerih podporo lahko računajo igralci in izrazil hudo nejevoljo nad preostalimi navijači, ki so svoje ljubljence povečini pustili na cedilu.
Zakaj je temu tako? Razlogov je več, a tudi ko jih skušamo sestaviti v celoto se zdi, da je tisoče praznih sedišč v Stožicah trenutno pač kruta realnost.
Atraktivnost nasprotnika
Včeraj zvečer je Olimpija odigrala prvo domačo tekmo v okviru aktualne sezone v Evropski konferenčni ligi, kar je obenem predstavljalo tudi prvo domačo tekmo v skupinskem delu kateregakoli evropskega tekmovanja v zgodovini kluba. Nasproti je Zmajem stala zasedba Slovana iz Bratislave.
Če pogledamo pot domačih do skupinskega dela se hitro zavemo, da je število navijačev na tako imenovani C tribuni odvisno in premo sorazmerno z renomejem nasprotne ekipe - zares lepo število podpornikov se je zbralo zgolj na prvi odločilni tekmi z Ludogorcem, nato pa se je stadion lepo napolnil le še proti turškemu gigantu Galatasarayu. Slovan Bratislava pač ni Barcelona, Chelsea, PSG ali Bayern.
Cene vstopnic
Drugi razlog, ki je z navijaškega vidika precej tehtnejši, pa so višje vstopnic. Klub je namreč iz običajnih dobrih desetih evrov za ligaške in petnajstih ali dvajsetih evrov za kvalifikacijske evropske tekme cene posameznih vstopnic povišal na kar 30 evrov.
Neodobravanje je jasno izraženo na vseh uradnih objavah kluba, kjer se v komentarjih znajde na stotine posameznikov, ki vsi postavljajo vprašanje, ki je zelo na mestu: »Kako pričakujete, da bomo prišli na tekmo, če mora štiričlanska družina zanjo odšteti okrog 100 evrov?«.
Kakorkoli obrnemo, krivda za klavrno kuliso na evropskem odru je gotovo deljena. Ali se bodo eni in drugi zamislili in v prihodnje spremenili pristop, pa bomo videli v kratkem.
