Ljubljanainfo
Slovenski zdravstveni sistem se sooča s številnimi izzivi, med katerimi je ena ključnih težav pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste. V zadnjih letih smo priča razvoju prakse, ki si prizadeva rešiti te probleme - popoldansko delo zdravnikov. Vendar se ob tem pristopu dela poraja več vprašanj kot odgovorov.
Ali popoldansko delo podaljšuje ali krajša čakalne vrste? Ali takšno delo privatizira javni zdravstveni sistem? Je popoldansko delo pri zasebnikih le praksa za hiter zaslužek?
Že hiter pregled največjih zaslužkarjev v javnem sektorju kaže na to, da bi lahko za popoldansko delo zdravnikov krivili prav velik zaslužek. Tako zadnjo dostopno lestvico najvišjih plač v javnem sektorju sestavljajo predvsem zaposleni v zdravstvu.
Vseh 50 prejemnikov najvišjih plač je prejelo zneske nad 10.500 evrov, eden najvišjih zneskov pa je bil izplačan višjemu zdravniku specialistu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je februarja prejel izplačilo v višini 13.648 evrov in zdravniku specialistu ljubljanskega kliničnega centra, ki je februarja prejel izplačilo visoko 12.999 evrov.
Največje slovenske bolnišnice smo zaprosili za podatke, koliko zaposlenih zdravnikov v njihovi ustanovi ima soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev izven bolnišnice, torej še v drugih javnih zavodih, pri koncesionarjih ali zasebnikih.
Katere so torej prednosti in slabosti?
Ena od glavnih prednosti popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih je večja razpoložljivost zdravstvene oskrbe izven rednih delovnih ur. Pacienti imajo tako možnost obiska zdravnika tudi po koncu delovnega dne, kar izboljšuje dostopnost do zdravstvene oskrbe in zmanjšuje čakalne vrste.
Poleg tega popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih prinaša tudi večjo izbiro in raznolikost storitev v zdravstvenem sistemu. Zasebni zdravniki pogosto ponujajo specializirane storitve ali se osredotočajo na določena področja medicine, kar omogoča pacientom bolj ciljno usmerjeno in personalizirano zdravstveno oskrbo.
Kljub nekaterim prednostim pa je treba upoštevati tudi slabosti, ki jih takšna praksa prinaša. Ena od ključnih slabosti je finančna dostopnost do zdravstvene oskrbe. Popoldansko delo pri zasebnikih pogosto pomeni, da so storitve plačljive in da pacienti prevzemajo višje stroške zdravstvene oskrbe.
To lahko omejuje dostop do zdravstvenih storitev za tiste z nižjimi dohodki ali brez ustreznega zdravstvenega zavarovanja, kar lahko posledično povečuje neenakosti v zdravstvenem sistemu.
Nekateri pa so prav tako nasprotno prepričani in menijo, da je popoldansko delo vzrok za čakalne vrste, ker da zdravniki zato manj delajo v svoji primarni ustanovi.
V UKC Maribor ima 90 zdravnikov izdanih skoraj 300 soglasij
Zdravniki, ki so zaposleni za nedoločen čas, imajo možnost opravljati svoje delo ne samo v ustanovah, kjer so redno zaposleni, temveč tudi v drugih javnih zavodih, pri zasebnikih in koncesionarjih. Za tovrstno opravljanje dela prejmejo dodatno plačilo, vendar pa za to potrebujejo soglasje delodajalca.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je imelo konec aprila 90 zdravnikov skupno izdanih 281 soglasij, kar pomeni v povprečju tri soglasja na delavca. Pri tem pa nam niso posredovali podatkov o številu izdanih soglasij za posameznega delavca.
Pri tem so v mariborskem kliničnem centru poudarili, da število soglasij ni zakonsko omejeno. Je pa na drugi strani omejeno število ur, ki jih lahko zdravnik opravi izven bolnišnice.
Tako lahko zdravstveni delavec, ki je v javnem zavodu zaposlen za polni delovni čas, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu največ v obsegu osmih ur na teden.
Prav tako je zakonsko določeno, da mora delavec mora delodajalcu poročati o podatkih o mesečnem obsegu ur opravljanja zdravstvenih storitev oziroma podatke o dejanskem tedenskem obsegu opravljanja storitev pri drugem izvajalcu.
Kakšno je stanje v ptujski bolnišnici?
Podatke so nam posredovali tudi iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V ptujski bolnišnici ima za opravljanje zdravstvenih storitev izven bolnišnice soglasje 32 zaposlenih, od tega 24 zdravnikov.
Zdravniki, ki imajo soglasja za delo izven, so različnih specialnosti. Gre za šest internistov, pet ginekologov, štiri anesteziologe, tri kirurge, dva oftalmolog in en radiolog, nevrolog, pediater in otorinolaringolog.
»Vsako vlogo za delo izven zavoda, ki jo poda kateri od naših zdravnikov ali drugi zdravstveni delavec, skrbno pretehtamo in pri podaji soglasja dosledno upoštevamo zakonodajo na tem področju. Prav tako ves čas spremljamo izpolnjevanje delovnih obveznosti vseh zaposlenih, tudi tistih, ki imajo izdana soglasja za delo izven bolnišnice,« so še sporočili s ptujske bolnišnice.
V Murski Soboti ima soglasja 66 zaposlenih
Premaknimo se še nekoliko bolj na vzhod države. V Splošni bolnišnici Murska Sobota ima soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev izven bolnišnice 66 zaposlenih. Pri tem ima največ zaposlenih po eno pisno dovoljenje, največje število soglasij na delavca pa so tri soglasja.
»Zaposleni zdravnik prejme soglasje za opravljanje dela izven bolnišnice šele takrat, ko je redno delo in delo izven rednega delovnega časa v bolnišnici sto procentno opravljeno. Delo naših zaposlenih izven bolnišnice redno spremljamo,« so še sporočili s Splošne bolnišnice Murska Sobota.
V UKC Ljubljana ima izdano soglasje kar 563 delavcev
Za konec pa smo preverili še, kakšno je stanje v naši največji bolnišnici, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Tam je imelo konec aprila 563 zdravstvenih delavcev izdano soglasje za delo izven kliničnega centra. Od tega ima 432 zdravnikov izdanih 748 soglasij.
Pri tem so nam še razložili, da mora zdravstveni delavec za odobritev popoldanskega dela izpolnjevati določene kriterije. In sicer mora v celoti izvrševati delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi ter normativi in standardi dela, prav tako mora opravljati tudi dežurstva in stalne pripravljenosti, ne nazadnje pa delavec ne sme odklanjati nadurnega dela.
Starejše novice
