Razlike v plačah, neplačanem delu in politični moči kažejo, da enakost spolov v Sloveniji in Evropi ostaja oddaljen cilj, kljub temu da je marsikatera pravica formalno že zagotovljena.
V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je evropski poslanec gostil Andrejo Katič, podpredsednico Socialnih demokratov, predsednico Ženskega foruma SD ter nekdanjo ministrico za pravosodje in obrambo. Govorila sta o položaju žensk v Sloveniji in Evropi ter o tem, zakaj je enakost spolov še vedno vprašanje, ki se ne rešuje samo od sebe.
Katič je poudarila, da se pravice žensk pogosto znajdejo pod pritiskom v trenutkih, ko se družba pomika v bolj konservativno smer.
»Kadar se družba pomakne v desno, so ženske prve, ki so na udaru. To se je pokazalo že velikokrat,« je povedala nekdanja pravosodna ministrica.
Pravica je lahko zapisana, a še vedno ranljiva
Andreja Katič je v pogovoru z evropskim poslancem Matjažem Nemcem opozorila, da tudi tam, kjer so pravice zakonsko urejene, ni mogoče govoriti o dokončni varnosti, saj se lahko družbeni tokovi hitro spremenijo.
»Zdaj vidimo, da ni dovolj, da je nekaj zapisano v ustavi. Pravica do splava je sicer ustavno zagotovljena, pa vendar se v Evropi dogajajo stvari, ki nam jasno pokažejo, da se lahko to vedno znova odpre,« je dejala Katič.
Plačna vrzel in neplačano delo sta še vedno realnost
Katič je v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem navedla podatek, da so razlike med spoloma v Sloveniji še vedno velike in imajo dolgoročne posledice.
»Ženske imajo v Sloveniji približno 22 odstotkov nižje dohodke od moških. To pomeni, da imajo v povprečju manj denarja, manj možnosti, manj ekonomske varnosti,« je povedala Katič.
Ob tem je opozorila na neplačano delo, ki ostaja večinoma na plečih žensk.
»Ženske tretjino svojega časa namenijo neplačanemu delu. To so skrbstvene obveznosti, gospodinjstvo, delo, ki ga družba pogosto sploh ne vidi,« je dodala predsednica Ženskega foruma SD.
Evropske številke: Tri mesece brezplačnega dela in 50 let do enakosti
V pogovoru je Andreja Katič izpostavila tudi evropske statistike, ki kažejo, da je plačna vrzel širši evropski problem, spremembe pa potekajo prepočasi.
»Evropske statistike so zelo jasne. Ženske v primerjavi z moškimi delajo tri mesece brezplačno. Če preračunamo razlike v plačah, pomeni, da ženske na letni ravni delajo tri mesece brez plačila,« je dejala.
»Če se bo nadaljevalo s tem tempom, bomo enakost spolov dosegli šele čez 50 let. To je resna številka in kaže, da smo daleč od cilja,« je opozorila.
Pogovor kot opomnik, da se enakost ne zgodi sama od sebe
Katič je zaključila, da so podatki jasni in da enakost spolov ni vprašanje občutkov, temveč realnosti, ki jo kažejo številke.
V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je opozorila še, da so potrebni konkretni ukrepi, saj se brez njih razlike ohranjajo iz generacije v generacijo.
