Dva konflikta, dva odziva Evrope: »To ni normalno in ni v redu«

V času zaostrenih geopolitičnih razmer in vse globljih razpok znotraj Evropske unije Slovenija vodi načelno zunanjo politiko, ki temelji na multilateralizmu, človekovih pravicah in vladavini prava, je v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem poudarila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič.

V pogovoru z evropskim poslancem je spregovorila o mandatu Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, vojnah v Ukrajini in Gazi, širitvi Evropske unije ter o tem, zakaj Evropa danes stoji na razpotju.

Slovenija kot načelna zunanjepolitična akterka

Po besedah Grašič je Slovenija v mednarodnem prostoru prepoznana kot država, ki zagovarja jasna in konsistentna stališča tudi takrat, ko niso v skladu z večinskim tokom.

»Slovenija vodi načelno zunanjo politiko, ki temelji na multilateralizmu, vladavini prava in človekovih pravic, in to prepoznavajo tudi državljanke in državljani,« je povedala.

Takšna drža po njenem pomeni večjo izpostavljenost, hkrati pa tudi večjo verodostojnost. V tem kontekstu je spomnila tudi na besede posebne poročevalke Združenih narodov za Palestino Francesce Albanese, ki je ob obisku Slovenije dejala, da zaradi slovenske zunanje politike »nas ni sram biti Evropejec«. 

Gaza in Ukrajina brez dvojnih standardov

Osrednji del pogovora je bil namenjen vprašanju dvojnih standardov pri obravnavi vojne v Ukrajini in dogajanja v Gazi. Grašič je bila pri tem jasna.

»Vsako človeško življenje bi moralo imeti enako vrednost. Dvojni standardi pri obravnavi teh dveh konfliktov niso normalni in niso v redu,« je poudarila.

Po njenem mnenju prav neenotnost Evropske unije pri vprašanju Bližnjega vzhoda zmanjšuje njen vpliv in kredibilnost kot globalnega političnega akterja. Dodala je, da Slovenija tudi v primeru Gaze zagovarja enaka merila kot pri Ukrajini, od spoštovanja mednarodnega prava do zaščite civilnega prebivalstva in zagotavljanja humanitarne pomoči.

Varnostni svet Združenih narodov kot zgodba o uspehu

Pogovor se je dotaknil tudi zaključka dvoletnega mandata Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Grašič je mandat ocenila kot uspešno poglavje slovenske diplomacije.

»Po dveh letih lahko govorimo o zgodbi o uspehu. Naša diplomacija je pustila res velik pečat v Varnostnem svetu,« je dejala.

Izpostavila je povezovalno vlogo Slovenije med nestalnimi članicami ter dosledno opozarjanje na kršitve mednarodnega prava, tudi v primeru ruske agresije na Ukrajino, kjer kljub široki podpori znotraj sveta ena stalna članica še naprej blokira skupna stališča.

Širitev Evropske unije in Zahodni Balkan

Pomemben del oddaje je bil namenjen širitvi Evropske unije. Grašič je poudarila, da Slovenija ostaja ena najodločnejših zagovornic vključevanja Zahodnega Balkana.

»Podpiramo ambiciozen cilj, da bi države Zahodnega Balkana v celoti postale članice Evropske unije do leta 2030,« je povedala.

Ob tem je posebej izpostavila napredek Črne gore in Albanije, medtem ko je pri Srbiji opozorila na resno zaskrbljenost zaradi stanja demokracije in vladavine prava. 

Spomnila je na pogovore z mladimi iz Srbije, ki so izrazili presenetljivo jasno stališče.

»Mladi iz Srbije so dejali, da bi raje videli zamrznitev pogajanj za dve leti, kot da bi nadaljevali proces brez demokracije in vladavine prava,« je dejala.

Evropa na razpotju vrednot in odločitev

V zaključku pogovora se je razprava vrnila k prihodnosti Evropske unije. 

Grašič je poudarila, da Evropa danes sprejema odločitve, ki bodo dolgoročno zaznamovale njen položaj v svetu, od odnosa do Ukrajine in Bližnjega vzhoda do vprašanj strateške avtonomije in večletnega finančnega okvira.

»Evropska unija mora ostati skupnost vrednot, ne zgolj projekt moči in oboroževanja,« je poudarila državna sekretarka.